Ozadje vojne v Siriji: Ne gre za ideale, ampak boj za nafto in plin

Uredništvo
0

“Arabci ne sovražijo naših svoboščin, sovražijo, da smo naše ideale v njihovih državah prodali za – nafto.” 

S temi besedami sin nekdanjega ameriškega senatorja in generalnega državnega tožilca Robert F. Kennedy mlajši začenja svoje pisanje za Politico.eu, v katerem podaja svoj pogled na razloge za vojno v Siriji.

Intervencije na Bližnjem vzhodu ameriški politiki zavijajo v celofan z imenom “humanitarna vojna”, v resnici pa gre zgolj za spopad za nadzor nad naravnimi viri, predvsem nafto in plinom. 

Njegovo obsežno razlago konteksta, ki je pripeljal do situacije v Siriji kakršno poznamo danes, povzemamo v nadaljevanju.

Sedanja zavezništva imajo svoje začetke v hladni vojni

Zgodovina intervencij ZDA na Bližnjem vzhodu sega že v 50. leta 20. stoletja. Predsednik Eisenhower je zavrnil možnost, da bi Bližnji vzhod med hladno vojno ostal nevtralno območje.

Arabski nacionalizem so v ZDA videli kot obliko komunizma, zato so namesto demokratično izvoljenih predsednikov v Siriji in v Iranu z intervencijo CIA do oblasti pomagali tiranom, ki so podpirali konservativne džihadistične ideologije. Slednje je ZDA imela za protipol sovjetskemu marksizmu, obenem pa si je preko njih skušala zagotoviti dostop do naftnih virov.

V odgovor na to je po uporu ljudstva in krajši krajši destabilizaciji v Siriji leta 1955 oblast ponovno prevzel demokratično izvoljeni predsednik Shukri-al-Quwatli, ki pa je ZDA obrnil hrbet in se naslonil na Sovjetsko zvezo, kar tudi obrazloži današnjo zvezo med Sirijo in Rusijo.

Plinovod, ki bi prišel prav Evropi in sunitskim državam, škodoval pa Rusom

Tudi današnjo vojno v Siriji veliko Arabcev vidi kot vojno za plinovod. Za njih se vojna proti Bašir al-Asadu ni začela leta 2011, temveč leta 2000, ko je Katar predlagal novi plinovod, ki bi neposredno, preko Turčije, povezal Bližnji vzhod z Evropo.

Takšen plinovod bi ustrezal tako Evropi, ki je želela zmanjšati svojo odvisnost od ruskega plina, kot tudi Turčiji, ki bi s taksami na plinski poti tudi zaslužila. Zamisel novega plinovoda pa ni bila po godu Rusiji, ki v Evropo izvaža 70% vsega izvoženega plina. Vladimir Putin je idejo o novem plinovodu videl celo kot spletko NATO, da bi razmajala status quo.

V nasprotovanju novemu plinovodu je Rusijo podprla tudi njena dolgoletna zaveznica Sirija. Leta 2009 je Bašir al-Asad dejal, da čez sirsko ozemlje tak plinovod ne bo tekel, zato, ker “ščiti interese zaveznice – Rusije”.

Kar naenkrat Bašir al-Asad postane smrtni sovražnik

Do tistega trenutka se je Bašir al-Asad obračal proti Zahodu. Ameriški agenciji CIA je po tragediji 11. septembra celo izročil pomembne dokumente o džihadistih, skupnih sovražnikih njega in ZDA. V Siriji je do tedaj, kljub verski in etnični raznolikosti, vladal relativen mir, v primerjavi z okoliškimi državami, npr. Savdsko Arabijo, pa je bilo tudi veliko manj usmrtitev.

Kmalu po al-Asadovi izjavi, da plinovoda čez Sirijo ne bo, je postalo “nujno”, da se ga odstrani. CIA je začela finančno podpirati uporniške skupine v Siriji. Pomembno je še dodati, da prihaja al-Asad iz šiitsko usmerjene družine, države, ki pa so imele interes v novem plinovodu – npr. Turčija in Savdska Arabija – pa so sunitske.

Sunitske države, v zameno za nafto in plin, prosile za pomoč ZDA

Slednje države so v interesu plinovoda ponudile ZDA, da jih podprejo v boju proti Siriji in da jim pri tem plačajo vse stroške ameriške kopenske intervencije. Barack Obama se je tega boja na Bližnjem vzhodu otepal, vendar je postal leta 2011 vpliv republikancev prevelik. ZDA se je pridružila koaliciji “Prijatelji Sirije”, v kateri so še Francija, Katar, Savdska Arabija, Turčija in Velika Britanija in ki sedaj zahteva odstop al-Asada.

Wikileaks pa je leta 2012 odkril, da so Turčija, Katar in Savdska Arabija urila in oboroževala radikalne sunitske džihadiste, da bi se borili proti sirskim šiitom. Zanimivo je tudi, da islamska država v Siriji zaseda ravno tiste predele, kjer bi po načrtu moral teči plinovod.

Se je ZDA pred skrajneži zdrznila prepozno?

Po poročilu ameriške obveščevalne službe se je tudi ZDA že nekaj let zavedala, da so njeni zavezniki radikalne skupine in da obstaja nevarnost nastanka islamske države. Resnično pa so se zdrznili šele, ko so radikalci začeli rezati vratove.

Kljub temu pa je ostra reakcija al-Asada na napade v Siriji dala priložnost ZDA, da je svojo intervencijo na Bližnjem vzhodu lahko predstavila kot “humanitarno posredovanje”. Kdo bi sicer želel umreti zavoljo plinovoda?

In kaj je odgovor na nastalo situacijo?

Ob razgaljenju konflikta kot boja za nafto ter plin in ne kakšne humanitarne misije bo ameriška zunanjepolitična strategija ljudem postala bolj jasna. Tako kot Sirci, ki sedaj bežijo v Evropo, tudi noben Američan ne bo hotel pošiljati svojih otrok v tujo deželo, da umirajo za plinovode.

ZDA mora opustiti apetite po Bližnjevzhodnih naftnih in vrelcih, dramatično zmanjšati svojo vojaško prisotnost na tem območju in končno prepustiti Arabcem, da vodijo svojo deželo.

Ameriška legitimna vloga v tem konfliktu ne sme presegati humanitarno pomoč in zagotavljanje varnosti meja Izraela. Medtem ko dejstva dokazujejo, da je ZDA imela pomembno vlogo pri netenju konfliktov, zgodovina kaže, da jih po drugi strani ni imela moči razrešiti.

Robert F. Kennedy ml. tako v zaključku poziva, naj se ZDA odrečejo svojim imperialističnim željam in naj pusti arabskemu svetu, da zaživi po svoje.

Kdo je Robert F. Kennedy ml.

Sin slavnega očeta iz še slavnejše ameriške politične dinastije je radijski voditelj, okoljski aktivist, avtor in tožilec s področja okoljevarstvenega prava. Oče Robert Francis “Bobby” Kennedy je bil ameriški senator in vrhovni državni tožilec, je s strani arabske roke umrl v atentatu leta 1968.

Robert ml. je predsednik odbora Zavezništva za ohranitev vode, neprofitne organizacije za zaščito naravnih vodnih virov vsepovsod po svetu. Je avtor dveh knjig o politiki ter treh knjig za otroke.

Je tretjič poročen, po politični pripadnosti demokrat in po verski katolik. 

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime