Ostanite v ljubezni

Človek je bitje ljubezni. Kjer je ljubezen, je življenje. Koliko ljudi bi si želelo ljubezni, pa jim ni dana. Človek je ustvarjen, da ljubi in daje ljubezen. Po njej prihaja na svet novo življenje, po njej smo srečni in zadovoljni, po njej se uresničujejo naše temeljne potrebe življenja.

Kristus spodbuja, naj ostanemo v ljubezni, naj jo ohranjamo, naj jo živimo. Hvaležni bodimo za vse ljudi, ki nas imajo radi. Veselimo se ljudi, ki so nam blizu, in skupaj črpamo moč za življenje. Nadaljujmo in poglabljajmo odnose z vsemi, ki so nam v življenju podarjeni. Ohranjati ljubezen je vabilo, da se še bolj potrudimo za dobre odnose. S hvaležnostjo in pozornostjo do bližnjih se bomo zavedali bogastva vseh, ki so nam dani.

Ob tistih, ki jih težje sprejemamo, spoznavamo zahtevnost ljubezni

Imamo tudi ljudi, ki so drugačni in jih težje sprejemamo. Ti nas na poseben način učijo ljubezni. Ob njih spoznavamo, kako je ljubezen zahtevna. Ko sprejemamo nekoga, ki je drugačen, ki nam ni všeč, je naša pot ljubezni na preizkušnji. Te vrste izkušenj so dragocene v ohranjanju ljubezni.

Kristus nas spodbuja, da ne obupamo, ko ne doživljamo ljubezni. Morda je še nismo doživeli tako, kot bi si želeli; morda nam Bog želi dati ljubezen na drugačen način. Nekateri so razočarani in so izgubili upanje, da jih bo kdo ljubil in spoštoval. Pot ljubezni v zakonu so začeli, a so se pojavile ovire in pot ljubezni se je končala. Vsak človek ima svojo zgodbo ljubezni. Vse so dragocene, ker so edinstvene. Učijo nas in vzgajajo in preko njih se oblikujemo in rastemo.

Večkrat se kolo zgodovine ponavlja. Če starši niso zmogli ljubiti, tudi njihovi otroci ne zmorejo. Ljubezen je poseben dar. Ni vse odvisno od nas. Kvalitete za odnose in doživetje ljubezni podedujemo. Življenje nas na tej poti uči in kali. Lahko govorimo, kako vsako človeško bitje potrebuje ljubezen, a vendarle ni vsakemu dano, da bi ljubil in bil ljubljen.

Če se zavedamo, da je okrog nas vse Božje delo, po stvarstvu vsrkavamo Njegovo ljubezen.

Po besedah, ki nam jih Jezus govori, smo vsi deležni ljubezni. Ali Bog vsakemu daje ljubezen? Kako naj se odpiramo in kaj naj storimo, da začutimo Božjo ljubezen? Slabe izkušnje in razočaranje v odnosih nas večkrat oddaljujejo od želje po ljubezni. Za nekatere je razočaranje tudi nov klic po ljubezni. Najbolj veseli smo, če ljubezen doživljamo v vsakdanjem življenju. Kristus človeka preseneča z ljubeznijo. Na mnoge načine prihaja v naše dni in nam daje doživetje, da nismo sami.

Kristus ima vsakega človeka rad, k vsakemu pristopa in ga sprejema. Treba se je prepustiti in opazovati, kako na različne načine osvaja naša srca. Imenuje nas prijatelje, daje nam roko in nam pravi tudi to, da bo ostal z nami. Na današnjo nedeljo nam Jezus govori o svojem širokem srcu. Prepustimo se mu!

Bog nas ima rad po darovih. Daje stvarstvo, v katerem smo in dihamo. Čeprav se včasih obnašamo neprimerno do vsega Božjega v stvarstvu, se nam razodeva. Na tisoče načinov nam Bog izkazuje ljubezen. Če se zavedamo, da je okrog nas vse Božje delo, po stvarstvu vsrkavamo Njegovo ljubezen. Bog govori po naših bližnjih. So ljudje, ki nas imajo radi in nam pomagajo. Prikličimo si jih v spomin in bodimo hvaležni zanje. To so dotiki Božje ljubezni.

Duhovni nagovor je povzet po spletni strani
www.jezuiti.si . Avtor je  p. Benedikt Lavrih [/su_note]

5 komentarjev

  1. DOBER KOMENTAR. !
    Mnogi besedo ljubezen izenačujejo z užitkom. Če pa se poglobljeno zamislimo, vidimo, kaka gonilna sila je LJUBEZEN, ki se razdaja in je zmožna GRADITI, le za to, da bi nekomu zboljšala ŽIVLJENJE.

    Če kot ženska pomislim kaj pomeni SLAVNOSTNO KOSILO, naj povem, da si je sama za sebe ne bi kuhala. Če pa povabim k mizi še moja sinova, snahi in vnuke, mi je to v veselje in užitek.
    Če se nekomu nasmeheš, dobiš nasmeh vrnjen. Če seješ tudi žanješ. Podobno je največkrat tudi z ljubeznijo. Egoisti se težko žrtvujejo za druge, zato so tudi sami prikrajšani za naklonjenost okolice.

    Le MATERINA ljubezen je lahko samo enosmerna, ki veliko daje in malo pričakuje. Ko nekoga ljubiš, si srečen tudi tedaj ko mu pomagaš.

    Vsakega res ni mogoče ljubiti – dovolj je v takem primeru, če si do njega pošten. Moj nono je rekel: “Vsakemu res ne moreš pomagati, toda važno je, da nikomur ne škoduješ” !

    Mislim, da je LJUBEZEN do Boga in BLIŽNJEGA tako močna SILA, da lahko premaguje tudi velike OVIRE.

Komentiraj