Osrednji slovenski mediji pri papeževih govorih vedno znova slišijo le tisto, kar želijo
POSLUŠAJ ČLANEK
Embed from Getty Images
Če preklikate poročila in prispevke o papeževem tradicionalnem srečanju in nagovoru diplomatov pri Sveteme sedežu, boste videli le nekatere izmed poudarkov, ki jih je papež izrekel v svojem dolgem govoru.
Ti poudarki zanimivo sovpadajo s sliko, ki nam jo naši mediji "prodajajo" o papežu. Tako v naslovih vedno izstopajo pojmi, kot so pravice beguncev, boj proti pedofiliji in nacionalizmom. Seveda drži, da je o tem govoril, ampak je povedal še veliko več.
Opozoril je tako na pomembne spremembe na področju pravic, kjer se je interpretacija določenih pravic zelo spreminjala v zadnjih desetletjih. Poleg tega se med pravice vključuje vedno več "novih pravic", pri katerih ni redkost, da so v konfliktu ena z drugo. Tako papež pravi, da smo kljub rasti pravic paradoksalno v situaciji, kjer tvegamo, da v imenu človekovih pravic doživljamo moderne oblike ideološke kolonizacije.
Nadaljuje, kako boleče je spremljati, da so še vedno kršene določene temeljne človekove pravice, kot so pravice do življenja, svobode in varnosti. Vendar opozori na pomembnost tega, da na te pravice gledamo skozi prizmo družbe, v kateri se nahajamo. Tako je potrebno pogledati tudi na nerojene otroke, na skrb za stare in na tiste, ki trpijo v modernih oblikah sužnosti ter so izpostavljeni raznim tihotapcem ter trgovini z ljudmi.
Papež se je v svojem govoru dotaknil tudi konkretnega mednarodnega diplomatskega parketa in dogajanj v različnih državah. Opozoril je na katastrofalno situacijo v Venezueli, pozval k nadaljevanju dialoga na korejskem polotoku. Zanimivo je izpostavil Sirijo z vidika, kako pomembno je, da se prebivalci začnejo vračati domov in da morajo sosednje države pomagati pri tem. Poudaril je, da je obnova lastne domovine ključna za tamkajšnje prebivalce. Kar nekoliko uravnoteži sliko o njegovem mnenju o migracijah, ki jo slikajo naši mediji. Poleg tega se je dotaknil še več afriških držav in celo Ukrajine.
Eden od glavnih poudarkov so seveda bile migracije. Kjer se je zahvalil določenim državam in organizacijam za njihovo humanitarno delo. Vendar pri sprejemanju beguncev in migrantov je naštel štiri elemente: sprejemanje, varovanje, promocijo in integracijo. Še posebno pozornost je namenil ravno zadnji - integraciji prišlekov. Dejal je, da je to dvosmerni proces, kjer mora biti prišlek deležen določene pomoči na poti razvoja. In, da mora prišlek tudi spoštovati pravila, kulturo in vrednote države, ki mu je izkazala gostoljubje. Nadaljeval je, da naj prihod migrantov spodbudi Evropo, da obudi svojo kulturno in versko dediščino ter obnovi zavest lastnih vrednot.
Papež je v svojem govoru namenil tudi veliko časa družini, kjer je potrdil jasno stališče, da je družina osnovni gradnik družbe in da si zasluži vso podporo ter zaščito. Da je družina temelj na katerem je zgrajena naša družba. Pozval je, da odločevalci ukrepajo z jasnimi in neposrednimi dejavnosti v podporo odločitvam za družino, saj doživljamo pravo demografsko zimo v nekaterih delih sveta.
Proti koncu govora se je posvetil tudi pravici do zaposlitve, ki jo vidi kot temelj mirnega razvoja. Po eni strani za delo in zaposlitev ni dovolj priložnosti, po drugi pa je odnos prenekaterih delodajalcev do delavcev v številnih koncih sveta problematičen. Potrebno je poskrbeti za zdravo razmerje dela in počitka ter se bolj učinkovito boriti proti otroškemu delu ter modernim oblikam suženjstva. Govoril pa je tudi o problematiki okoljskih sprememb, ki prizadenejo vse, ne glede na razvitost ter lokacijo. Pozval je k skupnemu delu na tem področju.
Zanimivo pa je zaključil s primero graditeljev srednjeveških katedral, ki so delali, ne da bi videli končni izdelek. Vse ljudi dobre volje, še posebej pa odločevalce, poziva k temu, da na enak način pristopijo k svojemu delu. Z zavedanjem, da s svojim delom in odločitvami vplivajo na prihodnost naslednjih generacij in da se morajo ravno zato svojega dela lotevati s posebno skrbnostjo, duhom služenja in medgeneracijske solidarnosti.
Tako naslednjič, ko vidite bombastične naslovnice v slovenskih medijih, kjer je po njihovi interpretaciji edina tema v povezavi s Cerkvijo in papežem nekje med begunci in pedofili, poglejte še kam drugam. Morda celo sami preberite transkript govora in si ustvarite svoje mnenje. Kajti, kot je stalnica v naši medijski krajini, glavni mediji, ki so pod vplivom določenih ideoloških predpostavk ter agend, ne predstavijo nič drugega, kot le svojo verzijo resnice oziroma njim ljubo interpretacijo.
Celoten govor si lahko sami preberete na uradni vatikanski strani tukaj.
Če preklikate poročila in prispevke o papeževem tradicionalnem srečanju in nagovoru diplomatov pri Sveteme sedežu, boste videli le nekatere izmed poudarkov, ki jih je papež izrekel v svojem dolgem govoru.
Ti poudarki zanimivo sovpadajo s sliko, ki nam jo naši mediji "prodajajo" o papežu. Tako v naslovih vedno izstopajo pojmi, kot so pravice beguncev, boj proti pedofiliji in nacionalizmom. Seveda drži, da je o tem govoril, ampak je povedal še veliko več.
Ideološka kolonizacija
Opozoril je tako na pomembne spremembe na področju pravic, kjer se je interpretacija določenih pravic zelo spreminjala v zadnjih desetletjih. Poleg tega se med pravice vključuje vedno več "novih pravic", pri katerih ni redkost, da so v konfliktu ena z drugo. Tako papež pravi, da smo kljub rasti pravic paradoksalno v situaciji, kjer tvegamo, da v imenu človekovih pravic doživljamo moderne oblike ideološke kolonizacije.
Nadaljuje, kako boleče je spremljati, da so še vedno kršene določene temeljne človekove pravice, kot so pravice do življenja, svobode in varnosti. Vendar opozori na pomembnost tega, da na te pravice gledamo skozi prizmo družbe, v kateri se nahajamo. Tako je potrebno pogledati tudi na nerojene otroke, na skrb za stare in na tiste, ki trpijo v modernih oblikah sužnosti ter so izpostavljeni raznim tihotapcem ter trgovini z ljudmi.
Naslednjič, ko vidite bombastične naslovnice v slovenskih medijih, kjer je po njihovi interpretaciji edina tema v povezavi s Cerkvijo in papežem nekje med begunci in pedofili, poglejte še kam drugam.
Mednarodna politika in odnos do migracij
Papež se je v svojem govoru dotaknil tudi konkretnega mednarodnega diplomatskega parketa in dogajanj v različnih državah. Opozoril je na katastrofalno situacijo v Venezueli, pozval k nadaljevanju dialoga na korejskem polotoku. Zanimivo je izpostavil Sirijo z vidika, kako pomembno je, da se prebivalci začnejo vračati domov in da morajo sosednje države pomagati pri tem. Poudaril je, da je obnova lastne domovine ključna za tamkajšnje prebivalce. Kar nekoliko uravnoteži sliko o njegovem mnenju o migracijah, ki jo slikajo naši mediji. Poleg tega se je dotaknil še več afriških držav in celo Ukrajine.
Eden od glavnih poudarkov so seveda bile migracije. Kjer se je zahvalil določenim državam in organizacijam za njihovo humanitarno delo. Vendar pri sprejemanju beguncev in migrantov je naštel štiri elemente: sprejemanje, varovanje, promocijo in integracijo. Še posebno pozornost je namenil ravno zadnji - integraciji prišlekov. Dejal je, da je to dvosmerni proces, kjer mora biti prišlek deležen določene pomoči na poti razvoja. In, da mora prišlek tudi spoštovati pravila, kulturo in vrednote države, ki mu je izkazala gostoljubje. Nadaljeval je, da naj prihod migrantov spodbudi Evropo, da obudi svojo kulturno in versko dediščino ter obnovi zavest lastnih vrednot.
Podpora družini, delavske pravice in dolžnost do skupnosti
Papež je v svojem govoru namenil tudi veliko časa družini, kjer je potrdil jasno stališče, da je družina osnovni gradnik družbe in da si zasluži vso podporo ter zaščito. Da je družina temelj na katerem je zgrajena naša družba. Pozval je, da odločevalci ukrepajo z jasnimi in neposrednimi dejavnosti v podporo odločitvam za družino, saj doživljamo pravo demografsko zimo v nekaterih delih sveta.
Proti koncu govora se je posvetil tudi pravici do zaposlitve, ki jo vidi kot temelj mirnega razvoja. Po eni strani za delo in zaposlitev ni dovolj priložnosti, po drugi pa je odnos prenekaterih delodajalcev do delavcev v številnih koncih sveta problematičen. Potrebno je poskrbeti za zdravo razmerje dela in počitka ter se bolj učinkovito boriti proti otroškemu delu ter modernim oblikam suženjstva. Govoril pa je tudi o problematiki okoljskih sprememb, ki prizadenejo vse, ne glede na razvitost ter lokacijo. Pozval je k skupnemu delu na tem področju.
Zanimivo pa je zaključil s primero graditeljev srednjeveških katedral, ki so delali, ne da bi videli končni izdelek. Vse ljudi dobre volje, še posebej pa odločevalce, poziva k temu, da na enak način pristopijo k svojemu delu. Z zavedanjem, da s svojim delom in odločitvami vplivajo na prihodnost naslednjih generacij in da se morajo ravno zato svojega dela lotevati s posebno skrbnostjo, duhom služenja in medgeneracijske solidarnosti.
Tako naslednjič, ko vidite bombastične naslovnice v slovenskih medijih, kjer je po njihovi interpretaciji edina tema v povezavi s Cerkvijo in papežem nekje med begunci in pedofili, poglejte še kam drugam. Morda celo sami preberite transkript govora in si ustvarite svoje mnenje. Kajti, kot je stalnica v naši medijski krajini, glavni mediji, ki so pod vplivom določenih ideoloških predpostavk ter agend, ne predstavijo nič drugega, kot le svojo verzijo resnice oziroma njim ljubo interpretacijo.
Celoten govor si lahko sami preberete na uradni vatikanski strani tukaj.
Zadnje objave
Odmev tedna: Prišel, videl in komaj zmagal
19. 4. 2024 ob 21:29
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Minuta molka – skoraj nič ne gre več v pravo smer
19. 4. 2024 ob 13:00
Ključni dnevi za razdelitev deset tisoč računalnikov
19. 4. 2024 ob 10:45
Pravna država: če imaš 40 poslancev, še ne pomeni, da imaš absolutno oblast
19. 4. 2024 ob 6:00
Vlada spreminja postopke naročanja in najdaljše čakalne dobe
18. 4. 2024 ob 17:37
V Chicagu spor glede nezakonitih priseljencev
18. 4. 2024 ob 15:31
Ekskluzivno za naročnike
Minuta molka – skoraj nič ne gre več v pravo smer
19. 4. 2024 ob 13:00
Domovina 144: Zakaj policija ne preiskuje napovedanega strelskega pohoda
17. 4. 2024 ob 6:30
Prihajajoči dogodki
APR
20
Moški zajtrk s Petrom Gregorčičem
07:00 - 09:00
APR
20
Godalni kvartet kolektiva Carpe artem
19:00 - 20:30
APR
20
Večer z Nuško Drašček in Jako Puciharjem
20:00 - 22:00
APR
22
Koncert za zbor – Alfred Šnitke
20:15 - 21:30
APR
24
SAKRALNI ABONMA – KOMORNI ZBOR KGBL IN AMBROŽ ČOPI
19:30 - 21:00
Video objave
Odmev tedna: Prišel, videl in komaj zmagal
19. 4. 2024 ob 21:29
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Izbor urednika
Vračajo se vici o policajih
17. 4. 2024 ob 6:31
Kako nam Robert Golob lomasti po denarnicah
11. 4. 2024 ob 6:31
9 komentarjev
mak
The Man Behind the Vigano Letters
Marco Tosatti
(You Tube)
Marco Tosatti je upokojeni novinar, velik poznavalec razmer v Vatikanu in nasploh v Cerkvi. Pomagal je Viganoju, jezikovno uredil njegova pisma.
Tosattijevo mnenje o papezu Francisku je porazno.
...
Tosatti se tudi sprasuje o profesionalnosti novinarjev, ki pisejo o papezu.
Ko so papeza prosili za komentar Viganojevih razkritij, je rekel: O tem ne bom izgovoril niti besede.
Nato so ga novinarji sprasevali druge stvari.
Tosatti se sprasuje, kaksni novinarji so to.
Morali bi reci: Hvala. Ne bomo vas vec nicesar sprasevali, dokler ne odgovorite na zastavljeno vprasanje o Viganoju ....
mak
MSM ljubijo papeza Franciska. Ze vedo zakaj.
Na hitro sem preletela papezev govor. Nekaj opazk ;
1. Glavna pozornost je namenjena migrantom. Migracija je clovekova pravica.
Zahvaljuje se drzavam, ki so sprejele najvec migrantov. Vesel je sprejema marakeskega kompakta.
2. Papez pravi, da je svet dovolj bogat, da omogoci vsakemu prebivalcu Zemlje dostojno zivljenje. (Uporabite domisljijo, kaj to pomeni ....)
3. Nasteva afriske drzave, kjer pustosijo revscina, nasilje, preganjanja ... JA ne omeni.
4. Zahvaljuje se Bangladesu, ki da je resil preganjane Rohringe (?), muslimane. Niti z besedo ne omeni preganjanih kristjanov.
...
Ravnokar sem pa slucajno naletela na neko debato na knjiznem sejmu
Debatna kavarna: Religija in jezik nasilja
Debatirata dva ateista Tine Hribar in Iztok Simoniti o neki knjigi.
Zanimivo.
Tine Hribar hvali papeza Franciska. Ki da bo precistil Staro in Novo zavezo. (Mimogrede: Hribar pravi, da je Islamska drzava pobijala po navodilih Stare zaveze ...). Papez Francisek bo preoblikoval krscanstvo, ga prilagodil sodobnemu svetu. Pomaga skupaj s teologom Kungom oblikovati "svetovni etos". Hribar tudi pravi, da so "kraval" v zvezi s spolnimi skandali v ZDA zakuhali ameriski konservativni kardinali, da bi zatrli napredno krilo KC ....
( BTW: Posast homoseksualni predator Mccarrick je bil "progresiven" kardinal, v odlicnih odnosih z demokratsko politicno elito: Kennedyji, Bideni, Pelosiji ... on jih je porocal in pokopaval ....)
Simoniti izraza zgolj sovrastvo do vseh monoteisticnih religij, ki da so vse totalitarne in nasilne ... Verjame samo v "demokracijo", ki da religije ne potrebuje ... LOL
Vse govorjenje Hribarja mi je razumljivo, potem ko sem pozorno poslusala Elisabeth Yore (zadnjic sem navedla njene videe na youtube).
.....
Oba ta dva ateista sta hudo kriticna do krscanstva. Do krscanske etike.
V imenu CESA? V imenu KATERE etike?
Ateisticne? Na ateizmu ni mogoce zgraditi nobene etike.
BARBARA RAKUN
Se pridružujem tudi mišljenju Sarkazem, SLovenec kremenit in Lucija, fantastično!
BARBARA RAKUN
Karla, bolje nisi mogla napisati :)
Alojzij Pezdir
Slovenski medijski dreserji javnega mnenja in slovenski politiki se večinoma niti ne zavedajo več, da tako rekoč vselej jemljejo iz vsakdanje in medijske resničnosti, iz veljavne ustave in zakonodaje ter iz zgodovinskega, civilizacijskega, religioznega in filozofskega izročila le tisto, kar jim trenutno koristi in daje prav oziroma kar naj bi tudi pri preprostem človeku potrjevalo njihovo deklarirano "resnico", političen program ali celo njihov samooklicani "znanstveni pristop" k zadevi.
Sveti oče je seveda v večinoma še vedno pretežno krščanski Evropi nadvse priljubljen in zelo vpliven pričevalec "resnice", zaradi česar si skušajo pomagati z njim in z njegovimi iz kontekstov samovoljno iztrganimi citati celo najbolj zadrti in zakrknjeni brezverci ter proti krščanski veri in RKC najbolj sovražno nastrojeni hujskaški ideologi in medijski likvidatorji levih strank in gibanj.
Najbrž ni naključje, da je prav aktualni papež Frančišek s svojimi izjavami v levih medijih že postal prepoznaven kot najbolj levi papež v zgodovini RKC in Vatikana, kot najbrž tudi ni naključje, da se je po čudnem in dotlej neznanem predčasnem prostovoljnem umiku še živega in še danes vitalnega predhodnika, papeža Benedikta XVI. nenadoma znašel na čelu svetovne RKC Sveti oče, kakor je argentinski škof in papež Frančišek.
MEFISTO
Po 600 letih se je prvič zgodilo, da je kak papež prostovoljno odstopil.
Benedikt XVI. naj bi zaradi bolezni odstopil pri 87 letih, po petij letih pa je še vedno duševno in telesno zdravstveno sposoben, da bi bil še naprej edini pravi papež.
In kdo ga je zrušil poleg levega brezbožnega krila v cerkveni hierarhiji?
Soros, Obama in Clintonova, ameriški levičarji, pokvarjeni.
BARBARA RAKUN
Pa še nekaj za pokušino, kdor zna angleško. Že dolgo časa spremljam Robbie Holz, ki se je zdravila med aboridžini. Piše blog in tole si preberite,
https://holzwellness.com/stop-hating-politicians/
Ona poziva ljudi, naj se ukvarjajo predvsem sami s sabo, razrešujejo potlačena čustva in naj se usmerijo v svoje srce. Res je, ukvarjanje vsakodnevno s politiki, papežem, takimi in drugačnimi znanstveniki, ki nam nekaj vsiljujejo, je škodljivo predvsem za vsakega izmed nas.
BARBARA RAKUN
Z rezervo jemljem osrednje slovenske medije, z rezervo jemljem pa tudi vse, kar govori papež, ki se je že prevečkrat pokazal kot dvoličnega in se bo tudi še naprej. Saj je vrhovni predstavnik določene religije, mu je pa malo mar večino ljudi, kaj razmišljamo, kako živimo itd.
MEFISTO
Papež se naj manj populistično ukvarja s politiko in več z evangelizacijo, pa bo več koristi od tega.
Konec koncev nas božja besedo uči k skromnosti, ponižnosti, spoštovanju in dobroti, česar v danes prevladujoči politiki ne boste našli.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.