Oskrba s plinom vse bolj vroča politična tema, EU ne sprejema sankcij v škodo svojemu gospodarstvu

Oskrba z zemeljskim plinom postaja vse bolj vroča politična tema. Dejstvo namreč je, da prav prodaja energentov, kot so premog, nafta in zemeljski plin, zagotavlja preživetje režimu Ruske federacije. Obenem je Evropa eksistencialno odvisna od teh energentov. Kakršnekoli motnje v dobavi bi evropsko gospodarstvo pahnile v hudo recesijo. Velja pa tudi obratno. Če bi se dotok finančnih sredstev v Rusijo ustavil, bi država neizbežno bankrotirala.

Zato evropske države mrzlično iščejo načrt, kako izstopiti iz te peklenske kombinacije. Bo del slovenskega načrta tudi plinski terminal na hrvaškem otoku Krku?

Ob tem iz Bruslja prihajajo pomirjujoče novice. Evropska komisija namreč področji kmetijstva in energetike v glavnem izpušča iz seznama sankcij.

Minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec se je včeraj v Omišaju na Krku sešel s hrvaškim ministrom za gospodarstvo Tomislavom Ćorićem. Njuna tema je bila eno najpomembnejših evropskih gospodarskih vprašanj ta hip: visoke cene energentov, ki že nekaj časa hromijo evropsko gospodarstvo. Še dodatno je situacijo zaostrila vojna v Ukrajini. Ruski plin je za evropske države resda najcenejši, toda njegova politična cena je postala tako visoka, da je evropski politiki niso več pripravljeni plačevati.

Slovenija išče alternative

Slovenija si zato skuša zagotoviti energente, ki ne bi imeli krvavega ozadja. Pri dobavi premoga naša država ni odvisna od Rusije. Večja težava niso niti naftni derivati, saj ima Slovenija terminal in skladišča v Kopru, velike, pravzaprav ogromne so tudi kapacitete bližnjega Trsta. Večjih težav ne bi smelo biti niti pri oskrbi z električno energijo. Zares velika težava pa je zemeljski plin.

Tu je bila namreč vsa infrastruktura načrtovana tako, da je plin v Slovenijo prihajal skoraj izključno z vzhoda. Slovenija ima ob tem na voljo le dve alternativi. To sta plinovodni povezavi z Italijo in Hrvaško. Prva je razmeroma močna in bi lahko zadostila vsem slovenskim potrebam. Druga pa ima precej omejene kapacitete. A tudi ta lahko v takšnih časih postane zelo pomembna.

Nadgradnja terminala na Krku

Slovenija bi si namreč prav s pomočjo te zagotovila dostop do dodatnih količin zemeljskega plina. Kot sta ministra pojasnila po srečanju, bo Hrvaška povečala kapaciteto terminala za utekočinjeni zemeljski plin za dodatnih 250 - 300 milijonov kubičnih metrov plina na leto. To je količina, ki bi glede na porabo v lanskem letu lahko zadoščala za približno tretjino slovenskih letnih potreb.

Sa slovenskim kolegom, ministrom infrastrukture @JernejVrtovec posjetio sam LNG terminal u Omišlju na kojem smo dogovorili formiranje posebne radne skupine koja će se baviti ključnim energetskim pitanjima. pic.twitter.com/hjihwQRxTa

— Tomislav Ćorić (@t_coric) April 4, 2022

Kot je ob tem pojasnil minister Vrtovec, bo v kratkem objavljen javni razpis, na katerega se bodo lahko prijavila tudi slovenska podjetja. Kot je k temu dodal njegov hrvaški kolega Ćorić, dodatne kapacitete sicer niso rezervirane zgolj za slovenske dobavitelje (npr. Geoplin), vendar predvideva, da interesa za to ne bo, saj so kapacitete plinovodov do držav, ki bi jih to utegnilo zanimati, že dosežene. V primeru sklenitve posla bi morala kompresorsko postajo v Rogatcu nadgraditi tudi Slovenija

Oskrba gospodinjstev ni ogrožena

Energetska odvisnost od ruskega plina je v zadnjem času prerastla tudi v pomembno predvolilno temo. Takšen razplet gre sicer še posebej na roko največjemu izzivalcu Janeza Janše na tokratnih parlamentarnih volitvah, Robertu Golobu.

Kot je na včerajšnjem soočenju na POP TV pojasnil minister Vrtovec, "Drži, čez noč se ne moremo odpovedati ruskemu plinu." Ob tem je zagotovil, da "nikogar ne bo zeblo" in da se za dobavo plina pogovarjajo tudi z drugimi državami. "Ključnega pomena je, da dobavo plina razpršimo od Rusije," je ob tem še izpostavil Vrtovec. Cene pa naj bi bile, tudi v primeru uvoza preko terminala na Krku, primerljive z današnjimi.


Na to mu je Golob odvrnil, da njegove obljube "nimajo veze z realnostjo", saj on tega ne more zagotoviti: "Za oskrbo gospodinjstev je že danes dovolj skladiščnih zmogljivosti. Breme pa bo morala nositi industrija." Po njegovem mnenju se bo pokazalo, da si bomo z odpovedjo ruskemu plinu močno podražili oskrbo, kar bo izjemno problematično za slovenske industrijske porabnike. Slednje pa ni zgolj slovenski, ampak vseevropski problem.

Evropska komisija za prepoved uvoza ruskega premoga

Kot je pred nekaj dnevi pojasnil vodja nemškega kemičnega giganta BASF Martin Brudermüller, si EU prepovedi uvoza ruskega plina ne more privoščiti. To bi bilo po njegovem mnenju mogoče šele čez štiri do pet let, saj alternativnih virov dobav ni mogoče vzpostaviti čez noč.

Zato ni presenetljivo, da danes sprejet načrt sankcij ne vključuje prav veliko omejitev za trgovanje z Rusijo na energetskem področju. Jo bo pa vsekakor udaril na področju, kjer si EU lahko zagotovi alternative: "Uvedli bomo prepoved uvoza ruskega premoga, kar bo stalo štiri milijarde evrov letno. S tem bomo Rusiji odrekli pomemben vir prihodkov," je tako danes napovedala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.

Drugi ukrepi se na področje energetike neposredno ne nanašajo. EU bo tako še naprej omogočala, da bodo evropske države lahko plačevale rusko nafto in zemeljski plin. Bo pa iz sistema odrezala še štiri velike ruske banke, ki skupaj obvladujejo 23 odstotkov ruskega trga, med drugim tudi drugo največjo VTB.

Namesto na sankcije v energetskem sektorju je EU raje napovedala ukrepe, ki se tičejo prepovedi vstopa ruskim ladjam v evropska pristanišča. Med njimi pa bodo veljale tudi nekatere izjeme, zlasti glede uvoza ruskih kmetijskih izdelkov.