Osamosvojili smo se. Narodovega značaja pa očitno še nismo osvobodili.

Martin Nahtigal

vir: Twitter @PreglArjan
POSLUŠAJ ČLANEK
Slovenska demokratska stranka je spet poskrbela za polnenje časopisnih vrstic in twitter sabljanj med levico in desnico. Med teoretiki in praktiki, med ljudmi, ki so bili menda "zraven" in ljudmi, ki niso bili. Ljudmi, ki so bili bolj za, kot so bili drugi. Ali vsaj tako prvi pravijo za druge in drugi za prve. Slovenska osamosvojitev. Čas največje nazivne enotnosti in največje politične preračunljivosti, katere račune plačujemo današnje generacije.

Elementi državnosti


Ker je slovenska osamosvojitvena vojna trajala "samo" 10 dni, prevečkrat pozabimo, da je pri tem dalo svoje življenje za domovino 19 Slovencev pri tem, da je bilo 182 ljudi ranjenih. Na drugi strani je umrlo 44 vojakov, bilo 146 ranjenih in 4.693 zajetih.

Vojska je eden izmed tvornih državnosti vsake države in naroda. Tukaj ne gre za ali-ali. Tako je. Lahko se pogovarjamo o velikosti vojske, njeni opremljenosti in njenih nalogah v mirnih časih. Ampak vojsko imamo in je bila na pravem kraju ob pravem času tudi v času osamosvojitve.

Skozi zgodovino so slovenski fantje krvaveli pod različnimi zastavami in v različnih državnih ureditvah. Velikokrat pa so s tem sooblikovali tudi potencial slovenskega naroda, da je prišel do lastne države. Enkrat pozitivno, drugič negativno. Pa, če gledamo od obrambe pred turškimi vpadi, preko prve in druge svetovne vojne do slovenske osamosvojitve.
Slika sama, če smo zelo natančni, prikazuje dogodke, ki so povezani z našo osamosvojitvijo, vendar morda niso vezane na sam praznik. Morda pa potrebujemo praznik ob zmagi osamosvojitvene vojne?

Narodne zgodbe


Če želimo graditi naš narod... Da, vprašanje je če, ker velik del slovenske politike dejavno dela na tem, da do tega ne bi prišlo. Če želimo graditi naš narod, je ključno, da se poenotimo okrog nekaterih ključnih zgodb. Mitov in legend, če želite. Dogodkov, kjer preprosto ne moreš biti proti; kjer ni razloga, da bi rekel ne.

To potrebujemo za prihodnje generacije, za generacije, ki bodo odraščale takrat, ko bo osamosvojitvena vlada že vsa pod rušo in bodo o tistih časih lahko govorili iz izkušnje samo še kakšni dedki ob družinskih srečanjih. Narod brez svojih zgodb, brez svojih narodnih "mitov" na dolgi rok ne obstoji.

Osamosvojitvena vojna bi bila lahko en tak trenutek v slovenski zgodovini. Prvi oborožen spopad v Evropi po koncu druge svetovne vojne. Odcepitev izpod totalitarnega režima. Demokratizacija in stopanje na samostojno pot. To so povedi, ki zaznamujejo ta čas in so pomembne za zanamce, za narod.

Plakat in časovnica


Seveda je plakat, ki ga je pripravil SDS, izpadel vsaj delno kot provokacija. Namerno ali nenamerno. Sploh, ker je dan državnosti praznik, ko je Slovenija formalno postala neodvisna. Na ta dan sta bili sprejeti Deklaracija o neodvisnosti Slovenije in Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije.

Torej slika sama, če smo zelo natančni, prikazuje dogodke, ki so povezani z našo osamosvojitvijo, vendar morda niso vezane na sam praznik. Morda pa potrebujemo praznik ob zmagi osamosvojitvene vojne? Imamo sicer že dan Slovenske vojske, 15. maj. Na ta dan leta 1991 so slovenski naborniki vojaški rok začeli služiti izključno v Sloveniji. Morda pa je res nekaj narobe z našimi prazniki in ne toliko SDSovi plakati. Ne praznujemo zmag, ampak začetke.

Naša razglašena državnost je bila napadena in obranjena. Osamosvojitveno vojno smo zmagali 6. julija. Z vsemi napori. Tako vojaškimi, kot vzporednimi diplomatskimi. Morda pa bi morali to praznovati. Ko je slovenski narod obranil svojo teoretično pridobitev z zelo konkretnimi dejanji, ki so zahtevala človeška življenja.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike