Osamosvojili smo se. Narodovega značaja pa očitno še nismo osvobodili.
POSLUŠAJ ČLANEK
Slovenska demokratska stranka je spet poskrbela za polnenje časopisnih vrstic in twitter sabljanj med levico in desnico. Med teoretiki in praktiki, med ljudmi, ki so bili menda "zraven" in ljudmi, ki niso bili. Ljudmi, ki so bili bolj za, kot so bili drugi. Ali vsaj tako prvi pravijo za druge in drugi za prve. Slovenska osamosvojitev. Čas največje nazivne enotnosti in največje politične preračunljivosti, katere račune plačujemo današnje generacije.
Ker je slovenska osamosvojitvena vojna trajala "samo" 10 dni, prevečkrat pozabimo, da je pri tem dalo svoje življenje za domovino 19 Slovencev pri tem, da je bilo 182 ljudi ranjenih. Na drugi strani je umrlo 44 vojakov, bilo 146 ranjenih in 4.693 zajetih.
Vojska je eden izmed tvornih državnosti vsake države in naroda. Tukaj ne gre za ali-ali. Tako je. Lahko se pogovarjamo o velikosti vojske, njeni opremljenosti in njenih nalogah v mirnih časih. Ampak vojsko imamo in je bila na pravem kraju ob pravem času tudi v času osamosvojitve.
Skozi zgodovino so slovenski fantje krvaveli pod različnimi zastavami in v različnih državnih ureditvah. Velikokrat pa so s tem sooblikovali tudi potencial slovenskega naroda, da je prišel do lastne države. Enkrat pozitivno, drugič negativno. Pa, če gledamo od obrambe pred turškimi vpadi, preko prve in druge svetovne vojne do slovenske osamosvojitve.
Če želimo graditi naš narod... Da, vprašanje je če, ker velik del slovenske politike dejavno dela na tem, da do tega ne bi prišlo. Če želimo graditi naš narod, je ključno, da se poenotimo okrog nekaterih ključnih zgodb. Mitov in legend, če želite. Dogodkov, kjer preprosto ne moreš biti proti; kjer ni razloga, da bi rekel ne.
To potrebujemo za prihodnje generacije, za generacije, ki bodo odraščale takrat, ko bo osamosvojitvena vlada že vsa pod rušo in bodo o tistih časih lahko govorili iz izkušnje samo še kakšni dedki ob družinskih srečanjih. Narod brez svojih zgodb, brez svojih narodnih "mitov" na dolgi rok ne obstoji.
Osamosvojitvena vojna bi bila lahko en tak trenutek v slovenski zgodovini. Prvi oborožen spopad v Evropi po koncu druge svetovne vojne. Odcepitev izpod totalitarnega režima. Demokratizacija in stopanje na samostojno pot. To so povedi, ki zaznamujejo ta čas in so pomembne za zanamce, za narod.
Seveda je plakat, ki ga je pripravil SDS, izpadel vsaj delno kot provokacija. Namerno ali nenamerno. Sploh, ker je dan državnosti praznik, ko je Slovenija formalno postala neodvisna. Na ta dan sta bili sprejeti Deklaracija o neodvisnosti Slovenije in Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije.
Torej slika sama, če smo zelo natančni, prikazuje dogodke, ki so povezani z našo osamosvojitvijo, vendar morda niso vezane na sam praznik. Morda pa potrebujemo praznik ob zmagi osamosvojitvene vojne? Imamo sicer že dan Slovenske vojske, 15. maj. Na ta dan leta 1991 so slovenski naborniki vojaški rok začeli služiti izključno v Sloveniji. Morda pa je res nekaj narobe z našimi prazniki in ne toliko SDSovi plakati. Ne praznujemo zmag, ampak začetke.
Naša razglašena državnost je bila napadena in obranjena. Osamosvojitveno vojno smo zmagali 6. julija. Z vsemi napori. Tako vojaškimi, kot vzporednimi diplomatskimi. Morda pa bi morali to praznovati. Ko je slovenski narod obranil svojo teoretično pridobitev z zelo konkretnimi dejanji, ki so zahtevala človeška življenja.
Elementi državnosti
Ker je slovenska osamosvojitvena vojna trajala "samo" 10 dni, prevečkrat pozabimo, da je pri tem dalo svoje življenje za domovino 19 Slovencev pri tem, da je bilo 182 ljudi ranjenih. Na drugi strani je umrlo 44 vojakov, bilo 146 ranjenih in 4.693 zajetih.
Vojska je eden izmed tvornih državnosti vsake države in naroda. Tukaj ne gre za ali-ali. Tako je. Lahko se pogovarjamo o velikosti vojske, njeni opremljenosti in njenih nalogah v mirnih časih. Ampak vojsko imamo in je bila na pravem kraju ob pravem času tudi v času osamosvojitve.
Skozi zgodovino so slovenski fantje krvaveli pod različnimi zastavami in v različnih državnih ureditvah. Velikokrat pa so s tem sooblikovali tudi potencial slovenskega naroda, da je prišel do lastne države. Enkrat pozitivno, drugič negativno. Pa, če gledamo od obrambe pred turškimi vpadi, preko prve in druge svetovne vojne do slovenske osamosvojitve.
Slika sama, če smo zelo natančni, prikazuje dogodke, ki so povezani z našo osamosvojitvijo, vendar morda niso vezane na sam praznik. Morda pa potrebujemo praznik ob zmagi osamosvojitvene vojne?
Narodne zgodbe
Če želimo graditi naš narod... Da, vprašanje je če, ker velik del slovenske politike dejavno dela na tem, da do tega ne bi prišlo. Če želimo graditi naš narod, je ključno, da se poenotimo okrog nekaterih ključnih zgodb. Mitov in legend, če želite. Dogodkov, kjer preprosto ne moreš biti proti; kjer ni razloga, da bi rekel ne.
To potrebujemo za prihodnje generacije, za generacije, ki bodo odraščale takrat, ko bo osamosvojitvena vlada že vsa pod rušo in bodo o tistih časih lahko govorili iz izkušnje samo še kakšni dedki ob družinskih srečanjih. Narod brez svojih zgodb, brez svojih narodnih "mitov" na dolgi rok ne obstoji.
Osamosvojitvena vojna bi bila lahko en tak trenutek v slovenski zgodovini. Prvi oborožen spopad v Evropi po koncu druge svetovne vojne. Odcepitev izpod totalitarnega režima. Demokratizacija in stopanje na samostojno pot. To so povedi, ki zaznamujejo ta čas in so pomembne za zanamce, za narod.
Plakat in časovnica
Seveda je plakat, ki ga je pripravil SDS, izpadel vsaj delno kot provokacija. Namerno ali nenamerno. Sploh, ker je dan državnosti praznik, ko je Slovenija formalno postala neodvisna. Na ta dan sta bili sprejeti Deklaracija o neodvisnosti Slovenije in Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije.
Torej slika sama, če smo zelo natančni, prikazuje dogodke, ki so povezani z našo osamosvojitvijo, vendar morda niso vezane na sam praznik. Morda pa potrebujemo praznik ob zmagi osamosvojitvene vojne? Imamo sicer že dan Slovenske vojske, 15. maj. Na ta dan leta 1991 so slovenski naborniki vojaški rok začeli služiti izključno v Sloveniji. Morda pa je res nekaj narobe z našimi prazniki in ne toliko SDSovi plakati. Ne praznujemo zmag, ampak začetke.
Naša razglašena državnost je bila napadena in obranjena. Osamosvojitveno vojno smo zmagali 6. julija. Z vsemi napori. Tako vojaškimi, kot vzporednimi diplomatskimi. Morda pa bi morali to praznovati. Ko je slovenski narod obranil svojo teoretično pridobitev z zelo konkretnimi dejanji, ki so zahtevala človeška življenja.
Zadnje objave
Minuta molka – skoraj nič ne gre več v pravo smer
19. 4. 2024 ob 13:00
Ključni dnevi za razdelitev deset tisoč računalnikov
19. 4. 2024 ob 10:45
Pravna država: če imaš 40 poslancev, še ne pomeni, da imaš absolutno oblast
19. 4. 2024 ob 6:00
Vlada spreminja postopke naročanja in najdaljše čakalne dobe
18. 4. 2024 ob 17:37
V Chicagu spor glede nezakonitih priseljencev
18. 4. 2024 ob 15:31
Škandalozno: Vlada namenja visoke nagrade provladnim medijem
18. 4. 2024 ob 12:36
Volitve na Hrvaškem – zmaga tradicionalnih vrednot
18. 4. 2024 ob 8:42
V Velenju vzklikali: »Lopovi! Lopovi!«
18. 4. 2024 ob 6:00
Ekskluzivno za naročnike
Minuta molka – skoraj nič ne gre več v pravo smer
19. 4. 2024 ob 13:00
Domovina 144: Zakaj policija ne preiskuje napovedanega strelskega pohoda
17. 4. 2024 ob 6:30
Prihajajoči dogodki
APR
20
Moški zajtrk s Petrom Gregorčičem
07:00 - 09:00
APR
20
Godalni kvartet kolektiva Carpe artem
19:00 - 20:30
APR
20
Večer z Nuško Drašček in Jako Puciharjem
20:00 - 22:00
APR
22
Koncert za zbor – Alfred Šnitke
20:15 - 21:30
APR
24
SAKRALNI ABONMA – KOMORNI ZBOR KGBL IN AMBROŽ ČOPI
19:30 - 21:00
Video objave
Odmev tedna: Festival norosti
13. 4. 2024 ob 6:00
Odmev tedna: Bitka praznikov
5. 4. 2024 ob 19:55
Izbor urednika
Vračajo se vici o policajih
17. 4. 2024 ob 6:31
Kako nam Robert Golob lomasti po denarnicah
11. 4. 2024 ob 6:31
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.