»Ordnung und disziplin«, ki je odločil avstrijske parlamentarne volitve
POSLUŠAJ ČLANEK
Embed from Getty Images
Red in disciplina. Ali če želite red in mir. To je bila tema avstrijskih volitev in to je rezultat avstrijskih volitev.
Sebastian Kurz je v preteklih letih taktično združil ljudsko stranko (OVP) in se pripravljal na vodenje kampanje tekom preteklih štirih let, ko je bil najmlajši avstrijski zunanji minister (funkcijo je nastopil pri 27ih). Stari in utrujeni stranki je Kurz nadel nov obraz, jasna sporočila in učinkovito kampanjo.
Od letošnjega maja, ko je uradno prevzel vodenje stranke, je bila njegova pretekla predpriprava še toliko bolj vidna. OVP je na teh volitvah, s specifičnimi temami med kampanja, dosegla maksimum svoje mobilizacijske moči, saj se je ustavila rahlo nad 31% glasovi.
Parlamentarni kampanji v Avstriji in tudi prej v Nemčiji sta se odvijali v dve smeri – gospodarska rast in migracije. Voditelji aktualnih vlad sta poudarjala gospodarsko rast –Angela Merkel v Nemčiji in Christian Kern v Avstriji. Prva preizkušena kanclerka z dolgo kariero in drugi menedžer državnih železnic, ki je bil potegnjen v politiko s ciljem reševati težave socialne demokracije (SPO). Angela Merkel je utečeno strukturo stranke in zbrani politični kapital unovčila in prišla do ponovne izvolitve. Kern teh možnosti ni imel.
Kurz, kot predsednik OVP-ja in mlad, priljubljen desno-sredinski politik, je kampanjo gradil na zagotavljanju reda in miru. Avstrija je namreč bila tranzitna država za valove migracij proti Nemčiji. V letu 2015 jo je namreč prečkalo preko milijona migrantov. Poleg tega je Avstrija sprejela za 1% lastnega prebivalstva prosilcev za azil, kar je eden izmed največjih odstotkov na stari celini. In občutek ljudi, da niso varni; da Avstrija izgublja svoj »ordnung und disziplin«, avstro-ogrski sijaj, je okviril kampanjo.
Vendar za Evropo in njeno prihodnost je pri avstrijskih volitvah lahko zaskrbljujoča le dogajanje v boju za drugo mesto. Namreč prvič po letu 2000 se lahko zgodi, da bo desničarska svobodnjaška stranka (FPO) koalicijska vladna stranka. Heinz-Christian Strach, predsednik FPO, je izrazil interes za dogovor za sodelovanje v vladi tako OVP kot SPO.
Kurz je sicer res igral na sentiment ljudi in na ta način si zagotovil zmago, vendar pa je tako tudi odvzel kar nekaj glasov skrajni FPO, ki ima redno težave s člani, ki se spogledujejo z neonacizmom. Tako je označevanje Kurza, ali samega rezultata volitev, kot zmago skrajne desnice le nekaj, kar je klasična narativa levih medijev v Sloveniji in po svetu.
Za realistični pogled ostaja dejstvo, da desno ni skrajno desno in da skrajno desno ni nujno neonacizem.
Kurz je pač desni Macron, je desni Trudaeu. Je mlad, uspešen in odločen politik. Ni pa levičar. To ga dela medijsko zanimivega in hkrati nevarnega za levičarske medije.
Zato bo potrebno jemati poročila o dejanjih prihodnjega avstrijskega kanclerja v slovenski medijski krajini »cum grano salis«. V prihodnjih mesecih bomo lahko videli ali bo podoben tudi v očitkih, ki jih poslušata prej omenjena – da je vse le PR in da ni nobene vsebine.
Voditi zunanje ministrstvo ali pa utečeno stranko, je drugače kot voditi državo, ki potrebuje gospodarsko reformo, da ohrani smer rasti in socialno reformo, preden se negativni sentiment dela naroda, ki ga izrablja populistična FPO, sprevrže v kaj več.
Red in disciplina. Ali če želite red in mir. To je bila tema avstrijskih volitev in to je rezultat avstrijskih volitev.
Sebastian Kurz je v preteklih letih taktično združil ljudsko stranko (OVP) in se pripravljal na vodenje kampanje tekom preteklih štirih let, ko je bil najmlajši avstrijski zunanji minister (funkcijo je nastopil pri 27ih). Stari in utrujeni stranki je Kurz nadel nov obraz, jasna sporočila in učinkovito kampanjo.
Stari in utrujeni stranki je Kurz nadel nov obraz, jasna sporočila in učinkovito kampanjo.
Od letošnjega maja, ko je uradno prevzel vodenje stranke, je bila njegova pretekla predpriprava še toliko bolj vidna. OVP je na teh volitvah, s specifičnimi temami med kampanja, dosegla maksimum svoje mobilizacijske moči, saj se je ustavila rahlo nad 31% glasovi.
Parlamentarni kampanji v Avstriji in tudi prej v Nemčiji sta se odvijali v dve smeri – gospodarska rast in migracije. Voditelji aktualnih vlad sta poudarjala gospodarsko rast –Angela Merkel v Nemčiji in Christian Kern v Avstriji. Prva preizkušena kanclerka z dolgo kariero in drugi menedžer državnih železnic, ki je bil potegnjen v politiko s ciljem reševati težave socialne demokracije (SPO). Angela Merkel je utečeno strukturo stranke in zbrani politični kapital unovčila in prišla do ponovne izvolitve. Kern teh možnosti ni imel.
Stari in utrujeni stranki je Kurz nadel nov obraz, jasna sporočila in učinkovito kampanjo.
Kurz, kot predsednik OVP-ja in mlad, priljubljen desno-sredinski politik, je kampanjo gradil na zagotavljanju reda in miru. Avstrija je namreč bila tranzitna država za valove migracij proti Nemčiji. V letu 2015 jo je namreč prečkalo preko milijona migrantov. Poleg tega je Avstrija sprejela za 1% lastnega prebivalstva prosilcev za azil, kar je eden izmed največjih odstotkov na stari celini. In občutek ljudi, da niso varni; da Avstrija izgublja svoj »ordnung und disziplin«, avstro-ogrski sijaj, je okviril kampanjo.
Kampanjo je uokviril občutek ljudi, da niso varni; da Avstrija izgublja svoj »ordnung und disziplin« avstro-ogrski sijaj.
Da gre za zmago skrajne desnice, je medijski spin levih medijev
Vendar za Evropo in njeno prihodnost je pri avstrijskih volitvah lahko zaskrbljujoča le dogajanje v boju za drugo mesto. Namreč prvič po letu 2000 se lahko zgodi, da bo desničarska svobodnjaška stranka (FPO) koalicijska vladna stranka. Heinz-Christian Strach, predsednik FPO, je izrazil interes za dogovor za sodelovanje v vladi tako OVP kot SPO.
Kurz je sicer res igral na sentiment ljudi in na ta način si zagotovil zmago, vendar pa je tako tudi odvzel kar nekaj glasov skrajni FPO, ki ima redno težave s člani, ki se spogledujejo z neonacizmom. Tako je označevanje Kurza, ali samega rezultata volitev, kot zmago skrajne desnice le nekaj, kar je klasična narativa levih medijev v Sloveniji in po svetu.
Za realistični pogled ostaja dejstvo, da desno ni skrajno desno in da skrajno desno ni nujno neonacizem.
Kurz je pač desni Macron, je desni Trudaeu. Je mlad, uspešen in odločen politik. Ni pa levičar. To ga dela medijsko zanimivega in hkrati nevarnega za levičarske medije.
Zato bo potrebno jemati poročila o dejanjih prihodnjega avstrijskega kanclerja v slovenski medijski krajini »cum grano salis«. V prihodnjih mesecih bomo lahko videli ali bo podoben tudi v očitkih, ki jih poslušata prej omenjena – da je vse le PR in da ni nobene vsebine.
Voditi zunanje ministrstvo ali pa utečeno stranko, je drugače kot voditi državo, ki potrebuje gospodarsko reformo, da ohrani smer rasti in socialno reformo, preden se negativni sentiment dela naroda, ki ga izrablja populistična FPO, sprevrže v kaj več.
Povezani članki
Zadnje objave
P. Metod Benedik, cerkveni zgodovinar: Škofjeloški pasijon je unikum v svetu
29. 3. 2024 ob 6:31
Svoboda govora ali govor Svobode
28. 3. 2024 ob 7:31
Ekskluzivno za naročnike
Domovina 141: 30 let uroka Depale vasi
27. 3. 2024 ob 6:29
Domovina 140: Kam gre denar od precenjenih železniških postaj
20. 3. 2024 ob 6:29
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Prihajajoči dogodki
MAR
29
V kapeli Zavoda ŽIVIM križev pot za življenje
15:00 - 15:45
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30
MAR
31
ZAJETI V IZVIRU - SLOVENSKI OTROCI LEBENSBORNA
18:00 - 19:00
APR
01
APR
01
KINO V ŽIVO: OKRONANA
19:00 - 21:00
2 komentarja
Rajko Podgoršek
Dober komentar je spisal Aleš Maver: http://www.casnik.si/index.php/2017/10/16/sebastian-kurz-ovp-in-heinz-christian-strache-fpo/
Desnica v Evropi v bistvu gre v smer nekega nemškega ordoliberalizma (tržno gospodarstvo + socialna država ampak poudarek na debirokaratizaciji) in v smer identitetnega naslanjanja na evropske korenine stran od multi-kultija.
baubau
meja med Evropo in balkanom je spet utrjena...
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.