»Ordnung und disziplin«, ki je odločil avstrijske parlamentarne volitve

Martin Nahtigal
4
Martin Nahtigal

Embed from Getty Images
Red in disciplina. Ali če želite red in mir. To je bila tema avstrijskih volitev in to je rezultat avstrijskih volitev.

Sebastian Kurz je v preteklih letih taktično združil ljudsko stranko (OVP) in se pripravljal na vodenje kampanje tekom preteklih štirih let, ko je bil najmlajši avstrijski zunanji minister (funkcijo je nastopil pri 27ih). Stari in utrujeni stranki je Kurz nadel nov obraz, jasna sporočila in učinkovito kampanjo.

Stari in utrujeni stranki je Kurz nadel nov obraz, jasna sporočila in učinkovito kampanjo.

Od letošnjega maja, ko je uradno prevzel vodenje stranke, je bila njegova pretekla predpriprava še toliko bolj vidna. OVP je na teh volitvah, s specifičnimi temami med kampanja, dosegla maksimum svoje mobilizacijske moči, saj se je ustavila rahlo nad 31% glasovi.

Parlamentarni kampanji v Avstriji in tudi prej v Nemčiji sta se odvijali v dve smeri – gospodarska rast in migracije. Voditelji aktualnih vlad sta poudarjala gospodarsko rast –Angela Merkel v Nemčiji in Christian Kern v Avstriji. Prva preizkušena kanclerka z dolgo kariero in drugi menedžer državnih železnic, ki je bil potegnjen v politiko s ciljem reševati težave socialne demokracije (SPO). Angela Merkel je utečeno strukturo stranke in zbrani politični kapital unovčila in prišla do ponovne izvolitve. Kern teh možnosti ni imel.

Stari in utrujeni stranki je Kurz nadel nov obraz, jasna sporočila in učinkovito kampanjo.

Kurz, kot predsednik OVP-ja in mlad, priljubljen desno-sredinski politik, je kampanjo gradil na zagotavljanju reda in miru. Avstrija je namreč bila tranzitna država za valove migracij proti Nemčiji. V letu 2015 jo je namreč prečkalo preko milijona migrantov. Poleg tega je Avstrija sprejela za 1% lastnega prebivalstva prosilcev za azil, kar je eden izmed največjih odstotkov na stari celini. In občutek ljudi, da niso varni; da Avstrija izgublja svoj »ordnung und disziplin«, avstro-ogrski sijaj, je okviril kampanjo.

Kampanjo je uokviril občutek ljudi, da niso varni; da Avstrija izgublja svoj »ordnung und disziplin« avstro-ogrski sijaj.

Da gre za zmago skrajne desnice, je medijski spin levih medijev

Vendar za Evropo in njeno prihodnost je pri avstrijskih volitvah lahko zaskrbljujoča le dogajanje v boju za drugo mesto. Namreč prvič po letu 2000 se lahko zgodi, da bo desničarska svobodnjaška stranka (FPO) koalicijska vladna stranka. Heinz-Christian Strach, predsednik FPO, je izrazil interes za dogovor za sodelovanje v vladi tako OVP kot SPO.

Kurz je sicer res igral na sentiment ljudi in na ta način si zagotovil zmago, vendar pa je tako tudi odvzel kar nekaj glasov skrajni FPO, ki ima redno težave s člani, ki se spogledujejo z neonacizmom. Tako je označevanje Kurza, ali samega rezultata volitev, kot zmago skrajne desnice le nekaj, kar je klasična narativa levih medijev v Sloveniji in po svetu.

Za realistični pogled ostaja dejstvo, da desno ni skrajno desno in da skrajno desno ni nujno neonacizem.

Kurz je pač desni Macron, je desni Trudaeu. Je mlad, uspešen in odločen politik. Ni pa levičar. To ga dela medijsko zanimivega in hkrati nevarnega za levičarske medije.

Zato bo potrebno jemati poročila o dejanjih prihodnjega avstrijskega kanclerja v slovenski medijski krajini »cum grano salis«. V prihodnjih mesecih bomo lahko videli ali bo podoben tudi v očitkih, ki jih poslušata prej omenjena – da je vse le PR in da ni nobene vsebine.

Voditi zunanje ministrstvo ali pa utečeno stranko, je drugače kot voditi državo, ki potrebuje gospodarsko reformo, da ohrani smer rasti in socialno reformo, preden se negativni sentiment dela naroda, ki ga izrablja populistična FPO, sprevrže v kaj več.

Print Friendly, PDF & Email

KOMENTARJI: 4

  1. Že mnogokrat sem zapisal: ČE ČLOVEK LJUBI IN SOVRAŽI S SRCEM, POTEM BI MORAL SVOJE VODITELJE IZBIRATI Z GLAVO.
    Moram pa se strinjati z ugotovitvijo, da brez čustev pri volivcih ne gre, zato je ta moja teza očitno čista iluzija. Kljub temu pa upam, da bodo volivci tehtali med zdravim razumom in črednim nagonom.
    NAMESTO STARIH OBRAZOV NOVEGA RAZREDA (PO ĐILASU), KI ROTIRAJO ŽE 27 LET, POTREBUJEMO NOVA SRCA, KI BIJEJO ZA SLOVENIJO.
    Namesto bipolarne delitve po ameriškem vzoru ali kitajski filozofiji, ter vladanja po načelu »dividet impera«, potrebujemo uravnoteženo demokratično politično sredino.
    Namesto ekscentričnih utopističnih ideologij, potrebujemo sistem uravnoteženih in preizkušenih sodobnih civilizacijskih vrednot.
    Te tri sodobne vrednote (vse dobre stvari so tri) je možno razložiti preko Platona, troedinega krščanskega Boga oziroma so to: upanje (svoboda), ljubezen (bratstvo), vera (enakost), kot pojmi iz preteklosti in neizbrisen pečat naše kulture.
    Za splošno blaginjo pa je vsekakor potrebno uravnotežiti oziroma umiriti ponorele vrednote (vzpostaviti HARMONIZEM).
    Kako?
    Skrajno poenostavljen matematični zapis za uravnoteženje vrednot in družbeno blaginjo po moje je sledeča: MATEMATIČNA FORMULA ZA BLAGINJO SLOVENSKIH DRŽAVLJANOV
    ( a/3 + b /3 + c/3) × X=Y
    Y- blaginja državljanov oziroma HARMONIZEM (nasprotje od revščine državljanov in vseh drugih »ideoloških IZMOV«)
    X- marljivost in požrtvovalnost državljanov (nasprotje od pišmeuhovstva in proračunske miselnosti)
    a- liberalni kapitalizem (nasprotje od državnega intervencionizma)
    b- krščanski socializem (nasprotje od demokratičnega socializma)
    c- resnicoljubni patriotizem (nasprotje od koruptivnega klientelizma)
    Konstante a, b in c morajo biti zagotovljene na podlagi pristojnosti in nalog vseh treh vej oblasti, spremenljivka X pa je v domeni ljudstva. Poslanstvo države je v tem, da ustvarja v državi takšen red, da bodo pridni in pošteni bolj uspešni kot zviti in leni. Ali še bolj preprosto, temeljna naloga države je, da preganja in sankcionira laž),
    Seveda je možno zapisano povedati tudi z drugimi besedami. Še vedno upam, da nismo tako različni in takšni individualisti, da ne bi znali stopiti skupaj, saj resnice ni možno povedati drugače kot s preprostimi besedami brez akademskih titul in referenc govorcev. Glede plemenite laži tudi Platona z vidika današnjega časa ne moremo več upoštevati.
    Ker žal ne gre brez personifikacije posameznih idej oziroma vrednot, sem že pred časom naštel sledeče sodržavljane, kot javno izpostavljene nosilce vrednot. Danes bi ta seznam lahko že dopolnil:
    a- liberalni kapitalizem: Blaž Vodopivec, Bojan Štih, Petra Sovdat, Rado Pezdir………
    b- krščanski socializem: Aleš Primc, Metka Zevnik, Franci Donko………
    c- resnicoljubni patriotizem: Bojan Dobovšek, Lucija Ušaj, Matej Avbelj, Klemen Jaklič, Andraž Teršek……
    Predpogoj za vse naštete in druge sodelujoče pri takšnem projektu pa je, da jih presejemo skozi naslednje sito:
    -da nimajo dosjeja sodelavcev ali virov SDV (UDBE) in do sedaj niso bili člani ZKS ali druge ozko ideološke politične stranke,
    -da so vztrajni, prizadevni in pogumni,
    -da v zasebnem življenju nimajo očitnih podjetniških, gospodarskih ali drugih klientelističnih navez in privilegijev,
    -da so ponosni na našo domovino in jim resnično ni vseeno, kaj se dogaja v naši družbi,
    -da so pripravljeni javno zapriseči (pri vsem, kar jim nekaj pomeni in v kar verjamejo – ne proforma kot prisegajo ministri), da so za boljšo prihodnost družbe, kateri pripadajo tudi otroci in vnuki, po vseh svojih močeh in sposobnostih prispevati svoj delež.
    Nekdo mi je pred časom v komentarju ugovarjal, da lahko takšne sodržavljane najdemo samo še v kakšni zakotni fari. Če je temu res tako, potem ja za Slovenijo rešitev, da imamo veliko zakotnih far. Jaz pa menim, da temu ni tako. Zagotovo je tudi v urbanih okoljih še mnogo takšni sodržavljanov, ki padejo skozi navedeno sito.
    Kučanov zgodovinar Repe je namreč pred kratkim zapisal sledeča realna dejstva: »Nekdanji komunisti so se porazdelili po različnih strankah, z njimi pa tudi navade in obnašanje. “Demokratični centralizem”, novodobna “moralnopolitična neoporečnost”, želja po obvladovanju vsega družbenega življenja, zahteve po brezpogojni uradniški in novinarski ubogljivosti, sledenje in nadzor, vloge tajnih služb, ne nazadnje manifestativna “afežejevska” emancipacija (razni ženski forumi po strankah in “starletne” poslanke)… so kaj več kot zgolj recidivi prejšnjega sistema v novodobnem kapitalizmu.«
    Kdaj bo liberalna, socialna in pravna država v interesu večine državljanov, ali bomo Slovenci prej izgubili državo, to je zdaj vprašanje?
    Ameriška prognoza (nedavna izjava ameriškega poslovneža in predavatelja na televiziji ) se glasi, da Slovenci, če se bo obstoječ trend izvajanja oblasti nadaljeval, čez deset let morda ne bomo imeli več svoje države.
    Že nekaj časa ponavljam svoj predlog za ustanovitev društva (nikakor politične stranke) z imenom SPD-BES (slovensko povezovalno društvo-bratstvo, enakost,svoboda) (za to ime uveljavljam avtorstvo), ki postane povezovalni jeziček na tehtnici družbenega odločanja.
    Zakaj društvo?
    Dve skrajnosti obstajata:
    a. Da vsi vse vedo (anarhija).
    b. Da prvi vse ve, drugi pa nič (demokratični centralizem ali totalitarizem).
    Nobena od teh skrajnosti ni sprejemljiva. Družbeni sistem lahko optimalno funkcionira le ob ustrezni demokratični hierarhiji. Struktura društva je po mojih dolgoletnih izkušnjah najprimernejši okvir in orodje za to.

Komentiraj