Orban, Salvini, Le Penova in Kaczynski se povezujejo, se jim bo pridružila tudi SDS?

foto: posnetek zaslona, Euractiv
POSLUŠAJ ČLANEK
"EU vse bolj postaja orodje radikalnih sil, ki hočejo izvesti kulturno in versko preobrazbo," menijo voditelji več evropskih strank, pozicioniranih desno od sredine, ki so včeraj podpisali deklaracijo o prihodnosti Evrope, s čimer je nastal pravni temelj za njihovo nadaljnje povezovanje.

Če bi iz povezave nastala politična skupina v Evropskem parlamentu, bi trenutno imela 64 poslancev, v primeru, da bi pod svoje okrilje združili skupini ECR (konservativci in reformisti) ter ID (identiteta in demokracija) pa bi šteli približno 115 poslancev in s tem postali tretja najmočnejša sila parlamenta. Kljub dejstvu, da bo povezava najverjetneje imela na prihodnji razvoj Evrope pomemben vpliv, je bila novica v slovenskih medijih bolj ali manj prezrta.

Za spoštovanje med narodi, družinsko politiko in proti migracijam


Voditelji strank (najprepoznavnejši med njimi so Viktor Orban, Jaroslaw Kaczynski, Matteo Salvini in Marine Le Pen) so ob podpisu deklaracije podali izjavo, iz katere so razvidne ideološke smernice: "Sodelovanje evropskih narodov mora temeljiti na tradiciji, spoštovanju kulture in zgodovine evropskih držav, spoštovanju evropske judovsko-krščanske dediščine in skupnih vrednotah, ki združujejo naše narode, in ne na njihovem uničenju."

Poleg tega članice novonastalega zavezništva zagovarjajo družinske vrednote, evropsko demografsko sliko pa želijo namesto z migracijami izboljšati z večjo rodnostjo, ki naj bi jo prinesla družinam prijazna politika.

Več samostojnosti držav vzbuja strah na levi


Zavzeli so se tudi za zaustavitev prevlade evropskih institucij nad institucijami držav članic, saj menijo, da zaradi svoje raznolikosti države potrebujejo več samostojnosti, nekateri analitiki pa so prepričani, da so takšna stališča usmerjena predvsem proti tistim institucijam, ki nasprotujejo Poljski in Madžarski glede vladavine prava in na področju vprašanja skupnosti LGBTQ+.

Kritični so predvsem do družbenih trendov zadnjih let: "Pretirani moralizem, ki smo mu priča v zadnjih letih v institucijah EU, se odraža v nevarnih tendencah po vsiljevanju ideološkega monopola." Menijo tudi, da se je potrebno odzvati na uporabo evropskih institucij za namen nevarnega družbenega inženiringa pri ustvarjanju evropske superdržave.

Levi politični pol je že nakazal strah pred povezovanjem strank s takšnimi vrednotami. Politična skupina Evropskega parlamenta S&D v zgoraj navedenih stališčih vidi "izrojeno verzijo patriotizma", in svari pred tem, da bi ta lahko pripeljala do grozot druge svetovne vojne, saj naj bi ideologija "izključevala vse, ki ne mislijo tako kot oni".

Janša pušča možnosti odprte, Kurza ni zraven


Sicer se je že dalj časa namigovalo, da naj bi konservativnejše stranke (ki so v javnosti v največji meri označene kot skrajno desne oziroma populistične) sklenile novo zavezništvo na evropski ravni, kot gradniki pa so bili izpostavljeni predvsem Orban s svojim Fideszom, nekdanji italijanski notranji minister Salvini s stranko Severna liga, Kaczynski z vladajočo poljsko stranko PiS ter voditeljica francoskega Nacionalnega zbora Le Penova, manj znano pa je dejstvo, da zavezništvo obsega skupno 16 strank iz 15 držav.

Kot so povedali predstavniki povezave, v prihodnosti pričakujejo, da se jim bo pridružilo še več strank, zaenkrat pa naj ne bi ustanovili politične skupine v Evropskem parlamentu, saj zagovarjajo ohlapnejšo obliko sodelovanja. Pojavljajo pa se tudi namigi, da naj bi se skupini pridružila tudi SDS. Janez Janša je, kot poroča Euractiv, povedal, da se še vedno borijo za Evropsko ljudsko stranko, ki jo v prihodnosti čakajo spremembe. Janša meni, da mora biti ta zaradi "ljudskosti" v sredini političnega spektra. "Če temu ne bo tako, pa obstajajo tudi druge opcije," je povedal.

Pred časom se je sicer govorilo tudi o tem, da naj bi pri projektu sodelovala avstrijska ljudska stranka kanclerja Sebastiana Kurza, a ta (zaenkrat), tako kot tudi nemški AfD, projekta ni podprla z udeležbo.

Poleg omenjenih štirih najprepoznavnejših sil pa so k sodelovanju po poročanju Euractiva pristopili še danski Dansk Folkeparti, finski Perussuomalaiset, belgijski Vlaams Belang, nizozemski Ja21, italijanski Fratelli d'Italia, španski VOX, avstrijski FPÖ, estonski EKRE, grški Ellinikí Lýsi, bolgarski VMRO, litvanski LLRA in romunski PNTCD, drugi viri pa navajajo, naj Ja21 in PNTCD dogovora ne bi podpisali.



 

 

 
KOMENTAR: Rok Frelih
Manj EU za več Evrope?
Tovrstno povezovanje ideološko konservativnejših strank je glede na očiten premik dosedanjih "konservativnih" strank v levo več kot logičen. S tem, ko je evropska mainstream krščanska demokracija kot nosilka konservativne misli podlegla progresivizmu in prevzela vrednote, ki niso niti krščanske, v zadnjem obdobju pa pod vplivom liberalističnega enoumja pogosto niso niti demokratične, je zdrsnila krepko v levo, in za seboj pustila politični vakuum. Slednjega zapolnjujejo novonastale manjše ali pa že uveljavljene stranke, ki nočejo spreminjati vrednot, kot denimo Fidesz in PiS.   Ta politična opcija je večinoma označena kot "skrajno" desna, a če pogledamo njihova stališča in programe, so skoraj identični programom sleherne krščanskodemokratske stranke izpred dvajsetih let. Zanimivo je, da levi pol v družinski politiki vidi nazadnjaštvo, v pobudi za sodelovanje med bolj suverenimi državami pa nacionalizem, ki bo privedel v grozote vojne. Novonastala povezava v svojem bistvu ni evroskeptična, ampak zgolj kritična do EU, ki preko institucij favorizira določeno ideologijo. In po načelu akcija - reakcija lahko napovemo, da bolj, ko bo širjenje progresivne ideologije agresivno, večjo podporo bo dobila desnica. Včasih manj EU lahko pomeni več Evrope. Čeprav bi glede na njegovo politiko marsikdo pričakoval njegovo udeležbo, kancler Kurz k projektu ni pristopil, kar je politično razumljivo, saj ima kljub včasih bolj desnim prijemom od bruseljskih priporočil znotraj EPP še vedno precej podpore, hkrati pa si noče prislužiti predznaka "skrajneža". V prihodnosti bo najverjetneje predstavljal desno krilo EPP in tvoril vez slednje z novo povezavo, predvsem v srednjeevropskem prostoru. SDS je ravnala politično modro, da se povezavi ni pridružila, sploh z vidika trenutnega predsedovanja, saj je s tem preprečila očitke o radikalni ideološki usmeritvi, ki jih trenutno ne potrebuje niti stranka, še manj pa Slovenija. Trenutno je za SDS ugodneje, da tako kot Avstrijci skuša EPP preoblikovati od znotraj. A kaj bo prinesla prihodnost, še ne vemo.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike