Oprostite, ampak kdo je Igor Zorčič?!

Rok Čakš
Foto: Facebook, Wikipedia
Vladna koalicija je v petek na tajnem glasovanju ponovno prevprašala svoje zaveznike v parlamentu, ali so ji za ne ravno usodno, a tudi ne povsem nepomembno kadrovsko vprašanje pripravljeni zagotoviti glasove absolutne večine. Privijanju strun na usklajevalnih sestankih navkljub je bil odgovor tudi v drugo enak prejšnjemu – za zamenjavo predsednika državnega zbora Igorja Zorčiča v aktualni sestavi ter ob trenutnih vložkih ostaja »le« 45 glasov. Eden premalo torej.

Koalicija s predsednikom vlade na čelu je tako že drugič morala pogoltniti cmok neuspeha in tudi prešernega slavja protestniške množice, ki se je ravno takrat zbirala na Prešercu. Nemudoma je bilo napovedano tretje glasovanje, na katerem pa več ne bo šale, sta z dolgim nosom povedala vodja poslancev SDS-a, Danijel Krivec ter v oddaji 24ur zvečer še Branko Grims.

 

Posnetek Čakševega komentarja je na voljo pod tekstom.


In res, v ozadju narašča šepet, da premier Janša resno razmišlja, da bi v tretje na to glasovanje vezal zaupnico ter s tem neuklonljivcem pokazal, da on ni komedijant, temveč ko nekaj reče, misli smrtno resno.

Ob tem narašča občutek, da eskalacija vprašanja mesta predsednika državnega zbora zapušča polje racionalnega in se seli v sfero osebnega obračuna med vodjema izvršilne in zakonodajne veje oblasti. Nekateri, denimo Luka Lisjak, tudi opozarjajo, da bi vezava zaupnice na vprašanje, ki ga ni predlagala vlada, pomenila "simbolni in politični napad na avtonomijo parlamenta in načelo delitve oblasti". A dikcija v 117. členu ustave dopušča, da predsednik vlade zaupnico veže: "tudi na sprejem zakona ali druge odločitve v državnem zboru."

Seveda pa se ustava v ničemer ne opredeljuje do tega, kdaj je kaj takšnega smiselno s političnega vidika. Koalicija namreč mesta predsednika državnega zbora za vsako ceno ne potrebuje; res da bi bilo fer in pravično, da bi ga v skladu s slovensko parlamentarno tradicijo imela. S tem bi se odpravila tudi krivica do stranke NSi, ki je glede na doprinos glasov h koaliciji po razdelitvi položajev na najslabšem. A kot je slišati, NSi ni tista, ki bi si na nekem Zorčiču za vsako ceno polomila zobe. Večina parlamentarnih glasovanj obenem dokazuje, da koaliciji in zaveznikom ob ustrezni disciplini ter obiskih zobozdravnika izven službenega časa uspeva zbrati potrebno večino. Če bi šlo za obstoj ali padec vlade, nedvomno tudi absolutno.

Zorčič ali Jaz


In ravno na to se predsednik vlade zanaša ob poigravanju z mislijo, da bi na tretje glasovanje o razrešitvi Igorja Zorčiča vezal svojo zaupnico. Računica je na videz preprosta – če bo šlo »za življenje ali smrt«, se bo našel tudi tisti potrebni 46. glas za padec prestopnika v opozicijo, ki se tako oklepa svojega predsedniškega stolčka. Kajti tisti od katerih se ta glas pričakuje, si predčasnih volitev nedvomno ne želijo.

Če smo konkretnejši, Janševa enačba ima dve rešitvi. Najprej vrnitev Zdravka Počivalška v državni zbor, česar se gospodarski minister na vsak način otepa. Po drugi strani pa nujno potrebuje čas za izpeljavo "svojega" projekta turističnega holdinga ter preobrazbe stranke, ki ji grozi politična smrt. Druga pa je, da se v glas za padec Zorčiča preobrazi vsaj ena izmed dveh neveljavnih glasovnic. Po predvidevanjih gre tu za poslanca italijanske narodnosti, Žižo in vodjo poslancev DeSUS-a, Juršo.
Če bi spodleteli manever dejansko sprožil predčasne volitve, bi Janša največjo uslugo naredil ravno tistim, ki ga rušijo že od trenutka, ko se je začelo govoriti, da bi lahko tretjič prevzel oblast.

Bo Janša premagal samega sebe?


A to pokeraško hazarderstvo se kaj hitro lahko sfiži in glavnemu igralcu spolzi iz nadzora. To ni nepomembno, saj je za relativno majhen dobitek (Zorčičeva glava) vložek izjemno velik. Resda se SDS-u volitev ni treba bati, a zdaj so na oblasti, po volitvah pa … kdo bi vedel. Res je tudi, da bo Janša predsedovanje Svetu EU-ja v vsakem primeru oddelal, a tu so zakoni, ki so za to koalicijo pomembni. Oziroma natančneje, življenjsko pomembni za interesne skupine in lobije v ozadju - namreč, da se nikoli ne sprejmejo. Krona teh je zakon o demografskem skladu, ki bi razbil interesne skupine, prisesane na različne paradržavne seske. Po ministrstvih pa je pripravljenih še kup za ljudstvo zelo koristnih zakonov, ki jih lahko ob padcu vlade mirne duše zabrišejo v smeti.

Še več; če bi spodleteli manever dejansko sprožil predčasne volitve, bi Janša največjo uslugo naredil ravno tistim, ki ga rušijo že od trenutka, ko se je začelo govoriti, da bi lahko tretjič prevzel oblast. Šampanjce bi odpirale razne nevladne in druge aktivistične skupine, pa večinski mediji in ostali, ki jih ta vlada odstavlja od davkoplačevalskih vimen. Oddahnila bi si tudi Marjan in k njemu prebegli operativec Muri, ki jima predčasne volitve pomenijo rešilno bilko političnega preživetja. Čeprav po drugi strani ni izključiti, da si Janša v prihodnje med nasprotniki bolj želi ta zagrenjeni tandem kot kakšnega svežega, bolj veselega tekmeca. Ampak tudi ne moremo zagotovo reči, da ne bi kdo namesto predčasnih volitev za mandatarja vsilil še kakšnega "tehničnega" kandidata.

A pod črto je več kot na mestu vprašanje, zakaj bi predsednik vlade vse to na kocko postavil samo, da lekcijo odčita nekemu labilnemu politiku z negotovo politično prihodnostjo. Oprostite, ampak kdo je pravzaprav Igor Zorčič, da bi na njegovo ime vezali tako pomembne stvari?!?

Če se bo to dejansko zgodilo, sta možni razlagi le dve - ali Janša s tem poveličuje politika Igorja Zorčiča ali pa na njegov nivo ponižuje sebe.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Golob spet obrnil ploščo: rekonstrukcija vlade samo še »izhod v sili«. Dr. Lukšič: Spet se je pokazalo, da je premier hiter pri besedah, počasen pa pri premisleku
  • 08. 11. 2023
Afera, ki bi morala odnesti Roberta Goloba, a so jo prekrili z meglo »DARS«
  • 24. 10. 2023
Poznavalci: Možnosti za Golobovo preživetje nižje od 50 odstotkov
  • 09. 11. 2023