Omejevanje na občine ni protiustavno, saj ukrep za zavarovanje zdravja odtehta omejevanje svobode gibanja

vir foto: Slovenec.org

Je vlada z omejitvijo gibanja po občinah v določenem obdobju epidemije novega koronavirusa zasledovala ustavno dopusten in sorazmeren cilj glede na potencialno bolezensko ogroženost prebivalstva?

Najtesnejša mogoča večina ustavnega sodišča meni, da je tako.

Ustavni sodnik Rok Čeferin v odklonilnem ločenem mnenju izraža nejevero, da je omejitev gibanja na občine sploh doprinesla k zajezitvi širjenja virusa. Ddr. Klemen Jaklič pa v pritrdilnem ločenem mnenju izpostavlja, da v situaciji nepredvidljivega in nepoznanega virusa ustavna vrednota življenja in zdravja predstavljata neprimerno večjo ustavno težko kot je teža delno ozemeljsko omejenega gibanja. 

Čeprav je omejitev gibanja na občine v času presojanja ustavnega sodišča prenehala veljati, so morebitno protiustavnost ukrepa Janševe vlade, presojo katere je zahteval anonimni prijavitelj, vseeno opravili. Vprašanje bi se namreč utegnilo ponovno zastavljati tudi ob morebitnih podobnih situacijah v prihodnosti.

Pet ustavnih sodnikov je presodilo, da je Vlada z uvedbo omejitve gibanja na občino prebivališča zasledovala ustavno dopusten cilj, tj. zajezitev in obvladovanje širjenja nalezljive bolezni COVID-19 ter s tem varstvo zdravja in življenja ljudi, ki ju ta bolezen ogroža. Poudarilo je, da je prizadevanje za ta cilj tudi ustavna dolžnost državne oblasti; prepočasen ali nezadosten odziv na pojav nalezljive bolezni, ki lahko resno ogrozi zdravje ali celo življenje ljudi, bi bil v neskladju s pozitivnimi obveznostmi države, da varuje pravico do življenja, do telesne in duševne celovitosti ter pravico do zdravstvenega varstva.

Ustavno sodišče je presojo opravilo na podlagi testa legitimnosti ter sorazmernosti, ki obsega presojo primernosti, nujnosti in ožje sorazmernosti posega.

Kot piše v odločbi, je dejstvo, da se je državna oblast ob uvajanju ukrepov neogibno soočala z dokajšnjo mero negotovosti, saj je bila bolezen COVID-19 še zlasti v začetku njenega pojavljanja znanstveno in medicinsko neraziskana.

Ustavno sodišče je presodilo, da je bila prepoved gibanja izven občine prebivališča primeren ukrep za dosego zasledovanega cilja, saj je bila izkazana upoštevna verjetnost, da bi – glede na podatke, ki so obstajali v času sprejetja izpodbijanih odlokov – lahko prispevala k zmanjševanju ali upočasnjevanju širjenja bolezni COVID-19. In sicer predvsem z zmanjševanjem števila dejanskih stikov med osebami z območij z višjim in nižjim številom okužb.

Pri presoji nujnosti posega je Ustavno sodišče štelo kot odločilno, da do tedaj sprejeti ukrepi (zaprtje vzgojno-izobraževalnih ustanov, ustavitev javnega prometa, splošna prepoved gibanja in zbiranja na javnih mestih in površinah s taksativno določenimi izjemami) sami zase v času sprejetja izpodbijanih odlokov niso omogočali ocene, da bo zgolj z njihovo pomočjo mogoče preprečiti širjenje okužbe do te mere, da bi lahko bila vsem bolnikom glede na dejanske zmogljivosti sistema zagotovljena ustrezna zdravstvena oskrba. V teh pogojih so bili nadaljnji ukrepi, ki bi lahko preprečili širjenje okužbe in s tem zlom zdravstvenega sistema, nujni.

Ustavno sodišče je presodilo, da je bil ukrep omejitve gibanja na občino prebivališča tudi sorazmeren v ožjem smislu, kar pomeni, da je izkazana stopnja verjetnosti pozitivnega vpliva ukrepa na varovanje zdravja in življenja ljudi odtehtala težo posega v svobodo gibanja.

Obenem sta predpisa veljala relativno kratek čas in da v dneh svoje veljavnosti nikakor še nista mogla prerasti teže svoje prvotne invazivnosti. Glede prostorske zamejenosti ukrepov pa je pojasnilo, da lahko ukrepi zajemajo tudi območje celotne države, če so območja, za katera je mogoče na podlagi obstoječih strokovnih informacij ugotoviti obstoj tveganj, raztresena po vsej državi in če drugače ni mogoče doseči ustavno dopustnega cilja.

Dr. Čeferin: nevaren precedens

Z odločitvijo večine se niso strinjali ustavni sodniki Matej Accetto, Rok Čeferin, Špelca Mežnar in Katja Šugman Stubbs.

Čeferin je v odklonilnem ločenem mnenju zapisal, da so izredne razmere prepogosto izgovor za pretirano in nesorazmerno omejevanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter poudaril, da morajo človekove pravice ostati v veljavi tudi v času kriznih okoliščin.

Po njegovem mnenju se je večina njegovih kolegov zadovoljila z ugotovitvijo, da je treba v razmerah epidemije, ker so za slovenski prostor nove in ker virus Covid-19 še ni dovolj
raziskan, izvršilni oblasti prepustiti skoraj neomejeno široko polje proste presoje pri izbiri
in izvedbi ukrepov, s katerimi je posegla v človekove pravice in temeljne svoboščine.

A po njegovem mnenju je odločba nevaren precedens, saj je US z njo javnosti dalo jasno sporočilo, da bo izvršilni oblasti v času epidemije dopustilo sprejetje še tako intenzivnih in nerazumno obrazloženih posegov v človekove pravice in temeljne svoboščine, ker je Vladi v kriznih razmerah pač treba zaupati. S tem se je po njegovem Ustavno sodišče odpovedalo svojemu temeljnemu poslanstvu – nadzoru nad ravnanjem izvršilne oblasti, s katerim ta posega v človekove pravice in temeljne svoboščine.

Prepričan je, da bi kritična in objektivna ter poštena uporaba testa sorazmernosti pripeljala do drugačnega rezultata. In sicer, da je Vlada s sprejetjem navedenega ukrepa
nedopustno posegla v svobodo gibanja prebivalcev Slovenije, ki je zajamčena v 32. členu
Ustave. Po njegovem mnenju namreč skrbna posamična analiza spornih ukrepov
pokaže, da ukrep prepovedi prehajanja občin ni mogel prispevati k zajezitvi širjenja virusa
oziroma poslabšanju epidemiološke situacije. Pri tem se sklicuje na mnenje 25 epidemiologov, da sporni ukrep ni bil primeren, torej da ni prispeval k zajezitvi širjenja virusa, medtem ko se drugi del stroke do tega sploh ni opredelil.

Kot pravi Čeferin, bi Vlada problem prenapolnjenih turističnih krajev rešila z bistveno
milejšimi posegi v svobodo gibanja. “Lahko bi na primer omejila dostop do turistično
zanimivih krajev.”

In ker ta zadeva po njegovo ne odpira le ustavnopravnih vprašanj glede omejevanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ampak tudi načelna vprašanja glede vloge Ustavnega sodišča v današnji družbi, je nad odločitvijo večine zelo zaskrbljen. PO njegovem namreč Ustavno sodišče svojega z Ustavo opredeljenega poslanstva ni opravilo.

Ddr. Jaklič: glede na okoliščine je previdnost na mestu

Drugačnega mnenja od Čeferina je ustavni sodnik Klemen Jaklič, ki meni, da je ukrep ustavno skladen, saj gre na eni od obeh strani tehtnice za varovanje ene najbolj dragocenih in varovanih ustavnih vrednot – življenja in zdravja ljudi – in to v času nepredvidljive in ne dovolj poznane, a nevarne epidemije, ki seje smrt oziroma, če se bolezni ne uspe hitro in dovolj omejiti, celo smrt v velikih razsežnostih (kar dokazuje italijanski primer).

Jaklič poudarja, da si glede vprašanja ali ne bi morda z opustitvijo presojanih
ukrepov ali z njihovo zamudo pahnili države in s tem tudi naših ljudi v situacijo, v kateri so
se znašli sosedje in številni drugi, ni enotna niti medicinska stroka.

“Dokler pa torej tudi znotraj stroke obstajajo različna mnenja, ki niso nerazumna, mora Ustavno sodišče postopati posebej previdno,” meni Jaklič.

Po njegovem prepričanju primer v danih okoliščinah za ustavnosodno presojo v resnici ni težak, ker omenjeni ustavni vrednoti življenja in zdravja (toliko bolj v okoliščinah, ko gre za
velike razsežnosti ogrozitve takšnih vrednot) predstavljata neprimerno večjo ustavno težo,
kot pa je, sicer tudi znatna, a vseeno očitno manjša, teža delno ozemeljsko omejenega
gibanja. In še to le za določeno časovno omejeno obdobje najhujšega obdobja
epidemije.

Življenje in zdravje sta prvi in najvišji vrednoti!

Vse javnomnenjske raziskave kažejo, da je človekovo zdravje za Slovence (in tudi druge ljudi) najvišja na lestvici vrednot. V tem smislu je svoboda gibanja, še posebej, ko pride v navzkriž z prvo vrednoto, mnogo nižje. Navsezadnje nam je svoboda gibanja omejena ob vsakem prehladu, gripi ali nalezljivi bolezni, ki jo staknemo – takrat ne zapuščamo doma in pazimo, da ne nalezemo tudi drugih.

Zakaj je torej omejitev gibanja znotraj občin ob pojavu in grožnji širjenja neznanega in nepredvidljivega virusa, zdravstvene posledice katerega so še zdaj zelo slabo znane, dvignila toliko prahu in celo anonimno zahtevo po ustavni presoji? Težko se je znebiti občutka, da je v danih političnih okoliščinah za tem stal tudi (predvsem) politični interes dokazovanja represivnosti oblasti Janeza Janše.

Kot se je tudi težko znebiti občutka, da so nekatera mnenja, ki so nasprotovala večini, izhajala iz istih političnih zadržkov do aktualne oblasti. Pod dvom namreč postavljajo sorazmernost in potrebo takšnega ukrepa, češ da ne pripomore k širjenju virusa, pri čemer se sklicuje na del stroke. Vladi pa s tem odrekajo pravico, da v dani situaciji raje ravna bolj previdno kot nasprotno. V ozadju se čuti očitek, da motivi oblasti v resnici niso zdravstveni, temveč izvirajo iz njene represivne narave. In ravno to Janševi vladi očitajo petkovi kolesarski protestniki, mediji in navsezadnje leva opozicija.

A danes je dovolj, da se vsaj malo ozremo izven naših meja za potrditev, da imamo v Sloveniji, ko gre za omejevanje človekovih pravic v kontekstu širjenja koronavirusa enega najbolj liberalnih režimov. V demokratičnih in od socialistov, oziroma liberalcev vodenih državah kot sta Španija in Francija nekaj časa ljudi (ob strogih izjemah) niso spustili niti iz lastnih domov, kaj šele, da bi jim omogočili gibanje znotraj občin. Podobno je v primeru nošenja mask, kjer lahko navsezadnje ob spremljanju Tour te France ugotovimo, da imajo tam mnogo striktnejša pravila kot pri nas. Da niti ne omenjamo o zbiranju in kaznih, ki jih za to pišejo v zahodnih državah.

Prav zato je, odločitvi ustavnega sodišča navkljub, naša levica v trditvi, da Janša koronavirusno situacijo zlorablja za nekakšno vpeljevanje represivnega režima v Sloveniji, povsem nekredibilna. Spodbujanje takšnega razmišljanja, ki vodi v nespoštovanje ukrepov samo zato, ker jih predpisuje Janševa oblast, pa je zato za javno zdravje celo škodljivo.

V tem smislu bi se morali zamisliti tako v levi opoziciji in medijih ter svoje volivce in bralce vendarle pozvati, naj, nasprotovanju Janši navkljub, zdravstvene ukrepe spoštujejo. Ker takšnih pozivov, vsaj iz vrst strank leve opozicije, ta čas ne slišimo.

20 komentarjev

  1. Omejevanje na občine ni protiustavno, saj ukrep za zavarovanje zdravja odtehta omejevanje svobode gibanja

    Kaj kaj odtehta, je zelo relavantno! Občine so različno velike in že tukaj je možnost gibanja nekaterim zelo omejena! Skratka neumen ukrep, ki ni z ničemer zmanjšal možnosti okužb! Za razmislek! Tudi v času kuge v srednjem veku se ni omejevala svoboda gibanja!

    • Torej, vsi tisti, ki kadijo, ki se prenajedajo, ki zlorabljajo droge, ki se filajo z nezdravo hrano in se in se bi lahko naštevali, morajo podpisati da v primeru, ce zbolijo, se odrekajo zdravljenju.
      Tole je grozno razmišljanje Štajerka, resnično.
      Samo pošten odnos drug z drugim, iskrena komunikacija politikov in strokovnjakov bo vlivala zaupanje ljudem.
      Ker pa so ljudje v strahu, ker politiki in strokovnjaki skrivajo resnico (ne gre se samo za našo državo), pač ni nič presenetljivo, da se ljudje upirajo.

      Pa da ne bo nesporazuma, jaz spoštujem in upoštevam vse ukrepe, ki so nam določeni. Iz preventive to počnem že od skoz, saj sem tako vzgojena, da ne kašljam ljudi da si razkužuje roke, da skrbim za osebno higieno. In to učim tudi svojega sina.
      Ne kadim, ne zlorabljam drog, ne prenajedam se, živim v skladu z naravo, sem bolj konzervativnih nazorov, sem preprosta. In ne, nisem leva in tudi desna ne, vsaj kar se tiče preklete delitve ljudi na leve, desne, nase, vaše.
      In ne, ne udeležujem se prekletih brezveznih protestov, ki so sami sebi namen. Za afnanje.

  2. Ustavni sodniki, ki delajo po vesti, bi morali biti ob takem problemu enotni in postaviti previdnost pred vse druge svoboščine. Če je pa odločitev, ki ukrepom ne pritrjuje politično motivirana, je to zelo zaskrbljujoče. Mislim, da vlada posluša stroko in šele potem ukrepa. Danes sem poslušala ginekologa dr. Lukanoviča, ki je iz lastne izkušnje ( obolel je za korono!) toplo polagal na srce državljanom, da vzamejo ukrepe resno v obzir. Toliko je govora o solidarnosti, pa se ne znamo presegati ko pride čas preizkušnje! Egoizem je velika slabost! Pojdimo ven iz svojega ega!!

  3. Razmerje sil v Ustavnem sodišču RS je bilo tokrat očitno komaj za glas (5 : 4) v prid prednostnega varovanja javnega zdravja pred varovanjem abstraktnih osebnih svoboščinin pravic državljanov. Kar pomeni, da so se kar štirje ustavni sodniki (Matej Accetto, Rok Čeferin, Špelca Mežnar in Katja Šugman Stubbs) odločno in javno postavili na stran anonimnega tožnika in dejavnega upornika proti uveljavljenim in tedaj očitno uspešno izvršenim začasnim preventivnim ukrepom legalne in legitimne Vlade RS, poklicanega in pristojnega ministrstva za zdravje ter NIJZ.
    Veljavna in večinsko komaj še veljavno sprejeta odločba Ustavnega sodišča RS o tem, da začasni preventivni ukrepi Vlade RS v času razglašene epidemije niso bili protiustavni, kaže predvsem zaskrbljujočo politično in profesionalno ustavno-pravno razcepljenost in pristran(kar)sko kontaminiranost devetčlanskega najvišjega varuha ustavnosti in zakonitosti v RS. Kar je zelo zaskrbljujoče in kar obeta tudi v prihodnje nemara presenetljivo politično motivirane in pristran(kar)ske odločitve ustavnih sodnikov, ki bodo bolj pogojene in odvisne od ideološke in politične nagnjenosti posameznih sodnikov kot pa od njihove najgloblje profesionalne in etične zavezanosti pravnim temeljem veljavnega ustavnega reda in temeljnim vrednotam vladavine prava.

  4. Ta odločitev je ogledalo ustavnih sodnikov.

    Zdaj so dokazali, kakšno lestvico življenjskih vrednot kdo podpira.

    Kakšen odnos imajo do življenja in zdravja soljudi.

    Tisti, ki nima pozitivnega, ne bi smel biti ustavni sodnik.

    Ti sami kršijo ustavno človekovo pravico do življenja in zdravja.

  5. Tudi tisti, ki majo odklonilen odnos do korone češ, da to ni nič- kršijo soljudem ustvano zagotovljeno pravico do življenja in zdravja.

    Ali se tega zavedajo? Ali jim je kdo na to opozoril?

    Zakaj tabuiziramo tisto, kar bi morali obešati na velik zvon?!

    In večkrat obešamo na velik zvon tisto, kar ljudem in soljudem škoduje?!

  6. Izvedel sem, da je bila mama od šolarja, ki je prenesel korono od doma v šolo, že par dni pred tem v bolniški zaradi korone, vendar je kljub temu svojega otroka pošiljala v šolo. Ponoven primer hude kršitve ustavne pravice do zdravja in življenja.

    Ta pravica ima absolutno prednost v primerjavi z drugimi ustavnimi pravicami.

Komentiraj