Okostnjaki v omarah slovenskih podjetij
Embed from Getty Images
Konec marca je čas, ko podjetja, ki poslovno leto zaključujejo decembra, objavljajo poslovne rezultate. Ker je trenutno še vedno obdobje konjunkture, te objave navadno niso pričakovane z zaskrbljenostjo. Stanje gospodarstva je dobro, nadaljuje se obdobje zmerne gospodarske rasti.
Toda trenutno dogajanje kaže, da je vseeno potrebno biti previden. Nekateri poslovni rezultati slovenskih podjetij namreč niti slučajno niso tako dobri, kot bi morali biti. Zato se pojavlja resno vprašanje, kako se ta podjetja upravljajo.
Kakšno je trenutno stanje slovenskega gospodarstva? V nekaterih sektorjih je trenutno stanje dobro. Tako je na primer v bančništvu. Povsem obratno je v avtomobilski industriji. Tu se v prihodnjih letih napovedujejo drastične spremembe. Jasno je, da se bodo vozila elektrificirala, kar bo pri slovenskih podjetjih, ki proizvajajo dele za nemške in francoske gigante, neizbežno sprožilo določene spremembe. Poleg tega prodaja vozil trenutno tudi na splošno pada. Negotova je prihodnost blagovne znamke Smart, ki svoj štirisedežni avtomobil proizvaja v Novomeškem Revozu. Vendar o prihodnosti te tovarne ne gre dvomiti, saj lahko Renault ta izpad nadomesti z drugimi modeli.
Širše gledano sicer nobeni od gospodarskih panog ne gre slabo. Trenutne težave podjetij iz določene panoge so tako v glavnem posledica slabega upravljanja ali težav iz preteklosti.
Med podjetja s težavami na žalost sodijo tudi tri velika in pomembna slovenska podjetja. Še pred nekaj leti so bila vsa v državni lasti. V zadnjih letih smo dve od njih privatizirali. Zgodba vseh treh pa razkriva, da državno lastništvo zanje ni bila najboljša usoda.
Poslovno leto Gorenja je zaznamovala sto milijonska izguba. Telekom Slovenije pa je letošnje leto zaključil s 35 milijonov evrov visokim dobičkom. Toda ta izvira bolj iz zmanjševanja stroškov kot povečevanja prihodkov. Obenem ga pretresajo finančne afere zaradi poslov na Hrvaškem in v BiH. Podjetje naj bi bilo po poročilu družbe Deloitte oškodovano za 3,383 milijone evrov. Če k temu dodamo še težave Mercatorja, ki se ta trenutek pospešeno razdolžuje, se postavlja resno vprašanje, kako smo v preteklosti upravljali največja slovenska državna podjetja.
Velenjsko Gorenje je lani dobilo novega lastnika, kitajski koncern Hisense. Po uspešno izpeljanem prevzemu je prišel čas za njegovo integracijo v matično podjetje. Ob takih primerih se praviloma očistijo bilance. Zato manjše izgube niso nič neobičajnega.
Toda skupina Gorenje je lani pridelala za kar 37,3 milijone evrov čiste izgube, skupaj z upoštevanjem nekaterih izrednih slabitev pa ta znaša kar za 111,2 milijona evrov. Podjetje je leta 2017 poslovalo z dobičkom, toda ta je bil bolj posledica odprodaje deležev v nestrateških dejavnostih.
Kako je nastala takšna izguba? Tekoča izguba je povečini posledica padca prodaje v zahodni Evropi. A še bolj bodejo v oči neopredmetene obveznosti v bilanci podjetja, ki jih je družba s spretnimi računovodskimi manevri prenašala v prihodnost. To je sicer lahko povsem legitimna praksa, podjetja namreč stroške razvoja in naložb porazdelijo na več let (smiselno je, da na čas, ko se bo izdelek prodajal), da ne bi kvarile bilance. Tako v Gorenju v zadnjih petih letih kar 50 milijonov evrov ni bremenilo poslovnega izida, čeprav bi ga najverjetneje moralo.
Rožnati časi niso niti pred Telekomom Slovenije. Podjetje je lani pridelalo za 33,3 milijone evrov dobička, kar je bolje kot predlani, ko jih je bilo 9. Toda naraščanje nima veze s povečevanjem prihodkov. Skupina je namreč lani ustvarila za 715 milijonov evrov prihodkov, kar je zelo podobno kot prejšnje leto. Njegov dobiček je zato bolj posledica drastičnih reorganizacij v podjetju, ki se bodo v prihodnjih letih nadaljevale. Tudi z odpuščanji. Telekom Slovenije je imel letos v primerjavi z lani 143 oziroma 4 % manj zaposlenih kot leto prej.
Skrbijo pa tudi revizije naložb na Balkanu v letih 2007 do leta 2015. Tam naj bi v dveh poslih izginilo za 3,383 milijona evrov, od katerih se je 1,69 milijona evrov steklo v davčne oaze. Povsem mogoče je, da se bodo v naslednjih letih pokazale še kakšne sporne prakse. V zadnjem desetletju se je na Balkanu tako pokazalo že za več deset milijonov evrov izgub iz različnih poslov.
Prav nič rožnato ni niti stanje v Mercatorju. Ta naj bi se v kratkem prenesel na gospodarsko družbo Fortenova, ki bo prevzela del podjetij propadlega koncerna Agrokor. Pričakovati je, da bo naslednji korak reorganizacija podjetja, saj je to zaradi svoje 650 milijonske zadolženosti na hudem udaru bistveno bolj zdrave konkurence.
Danes je povsem jasno, da Mercator nikoli ni bil tako vitalno podjetje, kot smo si v Sloveniji predstavljali. Nastal je namreč iz želje politike in ne iz ekonomskih potreb oziroma ciljev. Zato ga v prihodnjih letih čakajo drastične spremembe, ki bodo zagotovo stresle tudi preostalo slovensko gospodarstvo in trg delovne sile. A za zdaj je o njih še prezgodaj ugibati, saj mora najprej dobiti stabilnega lastnika, ki bo te boleče procese reorganizacije izvedel.
Konec marca je čas, ko podjetja, ki poslovno leto zaključujejo decembra, objavljajo poslovne rezultate. Ker je trenutno še vedno obdobje konjunkture, te objave navadno niso pričakovane z zaskrbljenostjo. Stanje gospodarstva je dobro, nadaljuje se obdobje zmerne gospodarske rasti.
Toda trenutno dogajanje kaže, da je vseeno potrebno biti previden. Nekateri poslovni rezultati slovenskih podjetij namreč niti slučajno niso tako dobri, kot bi morali biti. Zato se pojavlja resno vprašanje, kako se ta podjetja upravljajo.
Kakšno je trenutno stanje slovenskega gospodarstva? V nekaterih sektorjih je trenutno stanje dobro. Tako je na primer v bančništvu. Povsem obratno je v avtomobilski industriji. Tu se v prihodnjih letih napovedujejo drastične spremembe. Jasno je, da se bodo vozila elektrificirala, kar bo pri slovenskih podjetjih, ki proizvajajo dele za nemške in francoske gigante, neizbežno sprožilo določene spremembe. Poleg tega prodaja vozil trenutno tudi na splošno pada. Negotova je prihodnost blagovne znamke Smart, ki svoj štirisedežni avtomobil proizvaja v Novomeškem Revozu. Vendar o prihodnosti te tovarne ne gre dvomiti, saj lahko Renault ta izpad nadomesti z drugimi modeli.
Širše gledano sicer nobeni od gospodarskih panog ne gre slabo. Trenutne težave podjetij iz določene panoge so tako v glavnem posledica slabega upravljanja ali težav iz preteklosti.
Širše gledano sicer nobeni od gospodarskih panog ne gre slabo. Trenutne težave podjetij iz določene panoge so tako v glavnem posledica slabega upravljanja ali težav iz preteklosti.
Med podjetja s težavami na žalost sodijo tudi tri velika in pomembna slovenska podjetja. Še pred nekaj leti so bila vsa v državni lasti. V zadnjih letih smo dve od njih privatizirali. Zgodba vseh treh pa razkriva, da državno lastništvo zanje ni bila najboljša usoda.
Poslovno leto Gorenja je zaznamovala sto milijonska izguba. Telekom Slovenije pa je letošnje leto zaključil s 35 milijonov evrov visokim dobičkom. Toda ta izvira bolj iz zmanjševanja stroškov kot povečevanja prihodkov. Obenem ga pretresajo finančne afere zaradi poslov na Hrvaškem in v BiH. Podjetje naj bi bilo po poročilu družbe Deloitte oškodovano za 3,383 milijone evrov. Če k temu dodamo še težave Mercatorja, ki se ta trenutek pospešeno razdolžuje, se postavlja resno vprašanje, kako smo v preteklosti upravljali največja slovenska državna podjetja.
Gorenje
Velenjsko Gorenje je lani dobilo novega lastnika, kitajski koncern Hisense. Po uspešno izpeljanem prevzemu je prišel čas za njegovo integracijo v matično podjetje. Ob takih primerih se praviloma očistijo bilance. Zato manjše izgube niso nič neobičajnega.
Toda skupina Gorenje je lani pridelala za kar 37,3 milijone evrov čiste izgube, skupaj z upoštevanjem nekaterih izrednih slabitev pa ta znaša kar za 111,2 milijona evrov. Podjetje je leta 2017 poslovalo z dobičkom, toda ta je bil bolj posledica odprodaje deležev v nestrateških dejavnostih.
Kako je nastala takšna izguba? Tekoča izguba je povečini posledica padca prodaje v zahodni Evropi. A še bolj bodejo v oči neopredmetene obveznosti v bilanci podjetja, ki jih je družba s spretnimi računovodskimi manevri prenašala v prihodnost. To je sicer lahko povsem legitimna praksa, podjetja namreč stroške razvoja in naložb porazdelijo na več let (smiselno je, da na čas, ko se bo izdelek prodajal), da ne bi kvarile bilance. Tako v Gorenju v zadnjih petih letih kar 50 milijonov evrov ni bremenilo poslovnega izida, čeprav bi ga najverjetneje moralo.
Telekom Slovenije
Rožnati časi niso niti pred Telekomom Slovenije. Podjetje je lani pridelalo za 33,3 milijone evrov dobička, kar je bolje kot predlani, ko jih je bilo 9. Toda naraščanje nima veze s povečevanjem prihodkov. Skupina je namreč lani ustvarila za 715 milijonov evrov prihodkov, kar je zelo podobno kot prejšnje leto. Njegov dobiček je zato bolj posledica drastičnih reorganizacij v podjetju, ki se bodo v prihodnjih letih nadaljevale. Tudi z odpuščanji. Telekom Slovenije je imel letos v primerjavi z lani 143 oziroma 4 % manj zaposlenih kot leto prej.
Skrbijo pa tudi revizije naložb na Balkanu v letih 2007 do leta 2015. Tam naj bi v dveh poslih izginilo za 3,383 milijona evrov, od katerih se je 1,69 milijona evrov steklo v davčne oaze. Povsem mogoče je, da se bodo v naslednjih letih pokazale še kakšne sporne prakse. V zadnjem desetletju se je na Balkanu tako pokazalo že za več deset milijonov evrov izgub iz različnih poslov.
Vplivneži, ki so ustavili prodajo Telekoma l. 2014, dobro vedo, da bi s spornimi praksami takoj presekali novi lastniki, ker ne bi kradli samim sebi, zato bodo storili vse, da Telekom (p)ostane njihova strateška naložba. https://t.co/md0AcClnGr
— Matej Lahovnik (@LahovnikMatej) March 29, 2019
Mercator
Prav nič rožnato ni niti stanje v Mercatorju. Ta naj bi se v kratkem prenesel na gospodarsko družbo Fortenova, ki bo prevzela del podjetij propadlega koncerna Agrokor. Pričakovati je, da bo naslednji korak reorganizacija podjetja, saj je to zaradi svoje 650 milijonske zadolženosti na hudem udaru bistveno bolj zdrave konkurence.
Danes je povsem jasno, da Mercator nikoli ni bil tako vitalno podjetje, kot smo si v Sloveniji predstavljali. Nastal je namreč iz želje politike in ne iz ekonomskih potreb oziroma ciljev. Zato ga v prihodnjih letih čakajo drastične spremembe, ki bodo zagotovo stresle tudi preostalo slovensko gospodarstvo in trg delovne sile. A za zdaj je o njih še prezgodaj ugibati, saj mora najprej dobiti stabilnega lastnika, ki bo te boleče procese reorganizacije izvedel.
Povezani članki
Zadnje objave
P. Metod Benedik, cerkveni zgodovinar: Škofjeloški pasijon je unikum v svetu
29. 3. 2024 ob 6:31
Svoboda govora ali govor Svobode
28. 3. 2024 ob 7:31
Ekskluzivno za naročnike
Domovina 141: 30 let uroka Depale vasi
27. 3. 2024 ob 6:29
Domovina 140: Kam gre denar od precenjenih železniških postaj
20. 3. 2024 ob 6:29
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Prihajajoči dogodki
MAR
29
V kapeli Zavoda ŽIVIM križev pot za življenje
15:00 - 15:45
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30
MAR
31
ZAJETI V IZVIRU - SLOVENSKI OTROCI LEBENSBORNA
18:00 - 19:00
APR
01
APR
01
KINO V ŽIVO: OKRONANA
19:00 - 21:00
6 komentarjev
IgorP
Slovenec kremenit, ŠTAJERKA, Kraševka
Kaj pa Bavčar, Šrot, Janša......?? Veste kaj o njih??? Ali so to ljudje iz drugega planeta??? Vam neznani, ker so vam misli ves dan na levi?????
MEFISTO
Igor, a še tega ne veš, da je bil Šrot Kučanov človek, ki ga je ta namočil in žrtvoval, da bi sebe razbremenil. Kar se tiče Janše, pa je splošno mnenje, da nisi vreden, da bi izgovarjal ali pisal njegovo ime.
Kraševka
Kaj pomenijo TELEKOMOVE naložbe na Balkanu.
Verjetno so šli investirati na Balkan, da se bodo zakrili ODTOKI preko Balkana v DAVČNE OAZE.
Nesmiselno je, da EU kontrolira le pretok denarja medd članicami EU, vse ostale države - tako Evrope (Balkan...in druge izven EU), kot drugih kontinentov, pa niso podvržene kontroli.
Mogoče zaradi tega hoče V.Britanija izstopiti ven iz EU, da bodo lahko "ribarili v kalnem". Kar že delajo naša podjetja na Balkanu. Jankovič je po osamosvojitvi tudi gradil Mercator centre na Balkanu. Ob njem se je vedno slikal tudi Kučan.
Vprašajmo se, kaj je od Merkatorja ostalo Sloveniji? In kaj je od Merkatorja šlo v privat ŽEPE?
STAJERKA2021
Kremeniti, točno tako!. Dopolnila bi samo to, da te prakse ne veljajo samo za Velenje, žal.
MEFISTO
Titovo Velenje, mesto socialističnih eksperimentov, nas je, nas še in nas bo še veliko koštalo.
Kakor imajo in imamo zmešane politike, bo to crkavanje še dolgo trajalo.
MEFISTO
O Gorenju nič, razen dobro!
Spomnite se, da so najboljše hčere in sinovi plenilske in sleparske levice, s katerimi si niso mogli pomagati, tam vedno našli zatočišče, dokler jim niso našli nove priložnosti, kjer so lahko znova pokazali in dokazali svojo nesposobnost.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.