Okoljski štrajk: "Materialističnim stvarem smo se pripravljeni odreči, če to za nas pomeni boljšo prihodnost"

POSLUŠAJ ČLANEK
V sklopu podnebnih štrajkov, ki so danes simbolno pet pred dvanajsto potekali po vsem svetu, je osem shodov za podnebje potekalo tudi v Sloveniji. Udeležili smo se ljubljanskega, ki je potekal na Kongresnem trgu, zaokrožil po centru Ljubljane in se nato preselil pred parlament. Udeležilo se ga je okrog 4 tisoč ljudi, predvsem učencev, dijakov in študentov.

Med protestniki pa so bile tudi družine, odrasli in starejši. Na mlade smo se obrnili z vprašanjem, kaj so sami pripravljeni storiti in žrtvovati za čistejše okolje.

V dobro organiziranem shodu, na katerem so mlade pozvali, naj ne konzumirajo drog in alkohola, za seboj pa so tudi počistili in s prostovoljnimi prispevki zbirali denar za podporo akciji, je bilo videti, da je večino mladih združilo več kot le možnost opravičenega »špricanja« pouka.

Ob glasbi in govorih so protestirali s stotinami transparentov, ki so med drugim sporočali: »Za otroke gre«, »Just do it«, »Ni planeta B« (ki je na pobudo organizatorjev prerasel tudi v parolo), »I stand for what I stand on«, »Obstoj, ne razkroj«, »Make the planet green again«, »Denarja ne moremo jesti«, »Zakaj se učimo za prihodnost, ki je ne bo?« in mnogimi drugimi.

»Ko nam rečete, naj gremo nazaj v šolo, to pomeni, da se nas bojite,« je dejala Reja Debevc, ena izmed aktivistk gibanja Mladi za podnebno pravičnost, ki je shod organiziralo. Mladi so na eni strani spremembe zahtevali od vlade in politikov; med drugim so pozvali k zaprtju Termoelekrtrarne Šoštanj in premogovnika Velenje še pred letom 2030, pozvali k razvoju javnega prometa in ureditvi kolesarskih stez, ozelenitvi proračuna, zagotovitvi poceni, lokalne in pretežno rastlinske prehrane in predajo mest ljudem, ne avtomobilom.

Voranc Bricelj, eden izmed najmlajših aktivistov, je mlade pozval k več vožnje z avtobusom, kolesom, skirojem, manj zaužitega mesa in odpovedi uporabe plastike za enkratno uporabo. »Ko bodo videli, da mislimo resno, bodo tudi oni sledili nam - starši, učitelji in drugi odrasli,« je dejal.

Da le govoriti ni dovolj, so se zavedali vsi mladi udeleženci shoda, s katerimi smo se pogovarjali. »Večina lahko naredi spremembo, če pride do kritične mase,« je dejala 21-letna študentka ljubljanske Filozofske fakultete, ki meni, da morajo spremembe priti od ljudi, a se hkrati zgoditi tudi na institucionalni ravni. »Dejstvo je, da če ne začnemo skrbeti za planet, prihodnosti prav dolgo več ne bo,« je dejala.

16-letni Naum iz Gimnazije Bežigrad je dejal, da se je protesta udeležil, da skupaj z drugimi vladi, širši javnosti in svetu pošlje sporočilo o ohranjanju okolja in problemih tega stoletja. Pa tudi zaradi druženja.

Zdaj ali nikoli - odložimo telefone?


Skupina njegovih vrstnikov iz Srednje vzgojiteljske šole in gimnazije Ljubljana ter Vegove srednje šole je bila na protestu »za boljši svet«, 18-letna Romina iz Srednje oblikovne šole je prišla, »da bi vsi začeli misliti na planet« in »da podjetja ne bi več mislila samo na denar, temveč tudi na okolje«.

Kaj mladi že naredijo za okolje?


Naši sogovorniki so vsi po vrsti razlagali, da ugašajo luči in zapirajo vodo, skoraj vsi so izpostavili, da ne uporabljajo plastičnih vrečk ali pa jih uporabijo večkrat, ločujejo in pobirajo odpadke, uporabljajo javni prevoz in kolo, namesto avtomobila, na šoli se trudijo ukiniti plastične lončke, dve dekleti sta se v skrbi za okolje odločili za veganski način prehranjevanja, ena je izpostavila, da njena družina večino hrane pridela doma, oblek pa ne kupuje prav veliko, saj jih večinoma prejme od sestričen.

Hkrati smo mlade spraševali, ali bi bili pripravljeni v skrbi za okolje isti telefon - večina je uporabnikov pametnih telefonov, uporabljati deset let, njegovo uporabo pa omejiti na uro na dan ter ali bi sami kupili oblačila, ki bi bila izdelana v Sloveniji, a zato mnogo dražja.

Brez izjeme so odgovorili, da so se pripravljeni odpovedati (novemu) telefonu, a hkrati izrazili dvom, da bi sodoben telefon sploh deloval tako dolgo. Tudi oblačila so pripravljeni kupovati dražja, a opozarjajo, da so za tak način življenja potrebne sistemske spremembe, saj »samo jaz tako ne bi nič spremenila,« kot je dejala dijakinja in »si tisti na minimalcu ne bi mogli privoščit tako drage obleke,« je izpostavila študentka filozofske fakultete.

In kaj so pripravljeni sami narediti za okolje?


Dijakinje iz Gimnazije Poljane, ki se zavedajo, da morajo okolje začeti reševati pri sebi.


Medtem ko so 16-letni dijaki srednje Vegove šole povedali, da lahko Slovenija naredi izjemno malo, saj okolje najbolj obremenjujejo Kitajska, Indija in ZDA, pa so Živa, Neja, Vesna in Nika iz Gimnazije Poljane opozorile, da je namen današnjega protesta tudi to, da se čim več ljudi začne zanimati za okolje in da vsakdo lahko naredi nekaj:

»Ne gre smo za to, da bi vplivali samo na vlade in politike sveta. Dokler ljudje sami ne bodo dojeli, da so potrebne spremembe, ne bomo nič dosegli,« je opozorila Živa. Vesna je dejala, da so dijaki ozaveščeni o okoljski problematiki, vodstvu pa je za to vseeno. Poudarile so, da v Sloveniji še vedno malo velja »daleč od oči, daleč od srca«, saj pri nas razen žleda in toplih zim, podnebne spremembe občutimo precej manj kot npr. otoški narodi.

»Odrasli nas gledajo po strani, ker uporabljamo telefone in tehnologijo, ne zavedajo pa se, da smo bili mi vzgojeni v to in smo se materialističnim stvarem pripravljeni odreči, če bo to pomenilo, da bo prihodnost za nas boljša,« je dejala Neja. »Morda se tudi mladi premalo zavedamo, da se ne moremo ves čas samo upirat in narediti nič. To, kar danes zahtevamo tudi za nas pomeni, da se bomo morali mi marsičemu odreči,« je dodala.

Več fotografij iz shoda si lahko ogledate v spodnji galeriji:

[gallery_media_slugs=3-62.jpg,4-57.jpg,5-54.jpg,6-51.jpg,8-18.jpg,9-16.jpg,10-15.jpg,11-19.jpg,12-18.jpg,15-10.jpg,16-10.jpg,17-2.jpg,18-2.jpg,19.jpg]









Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike