Okolje v Sloveniji eno najčistejših v Evropi, a kmetijstvo in turizem še vedno slabše razvita

Primož Veselič
0

Pri nas ni gneče, imamo veliko gozda in malo kmetijskih površin. Energetsko nismo samozadostni, vestno recikliramo odpadke in turistično napredujemo.

Na Domovini danes objavljamo drugega iz sklopa člankov, kjer obravnavamo podatke in ugotovitve iz publikacije SURS Boljši, slabši, povprečni o statistiki Slovenije v primerjavi z drugimi evropskimi državami. Tokrat smo se lotili tematik okolja, energetike, kmetijstva in turizma.

Dejstva o okolju v Sloveniji

Slovenija je srednje do redkeje naseljena evropska država – na kvadratni kilometer namreč živita 102 Slovenca, kar je sicer več kot v marsikateri vzhodni članici EU, a bistveno manj kot v najbolj naseljenih Malti in državah Beneluksa.

Slovenija je hribovita država z zelo veliko površino gozda – po podatkih Eurostat-a je 2015 ta znašala kar 63 % površine Slovenije (večji delež gozda imata le Finska in Švedska). Poleg tega imamo pri nas najvišji delež kopne površine, ki je tako ali drugače zavarovan za ohranjanje biotske raznovrstnosti – kar 38 %.

Je pa to (poleg številnih drugih, ki imajo večjo težo) tudi eden od vzrokov, da je delež kmetijskih, še posebej pa obdelovalnih površin med najnižjimi v Evropi – le okoli 23 % površin Slovenije je kmetijskih in le slabih 8 % obdelovalnih.

Kot vemo, je naša dežela izjemno raznolika, saj se na njenem območju stikajo alpski, panonski, dinarski in obalno-kraški svet. Tako je tudi biološko in ekološko zelo raznovrstna s pestro paleto habitatov, kjer na le 0,004 % zemeljske površine živi 1 % vseh vrst organizmov, ki so, kot rečeno, na splošno dobro zavarovani.

Povprečen delež obnovljive energije, a vestno recikliranje odpadkov

V SURS-ovi publikaciji lahko vidimo, da je delež obnovljivih virov energije v Sloveniji malo nad evropskim povprečjem – okoli 33 %. To sicer ni slab dosežek, a veliko manj impresiven, če upoštevamo, da je velika večina te energije hidroenergije – za izkoriščanje katere imamo v Sloveniji dobre naravne danosti – na področju drugih obnovljivih virov (npr. vetrna energija) pa se stvari premikajo izjemno počasi in “capljamo” za Evropo.

Elektrika iz obnovljivih virov v Sloveniji 2017; Vir: SURS - Boljši, slabši, povprečni
Elektrika iz obnovljivih virov po evropskih državah 2017; Vir: SURS – Boljši, slabši, povprečni

Slovenija tako kot vse ostale evropske države ni energetsko samozadostna (čeprav smo neto izvozniki električne energije), predvsem zaradi odsotnosti nahajališč nafte in zemeljskega plina – v l. 2015 smo uvozili kar slabih 49 % vse energije.

Smo pa Slovenci skrbni pri recikliranju odpadkov – predelamo in ponovno uporabimo okoli 55 % vseh odpadkov, medtem ko je evropsko povprečje okoli 45 %. Tudi skupen izpust CO2 je v Sloveniji rahlo pod evropskim povprečjem, a ekologi opozarjajo, da je to bolj posledica podpovprečnega obsega (umazane) industrije kot pa “eko” življenjskega sloga.

Kmetijstvo v marsičem zaostaja, a delež ekoloških kmetij visok

Slovensko kmetijstvo se sooča s številnimi težavami in na mnogih področjih zaostaja za zahodnoevropskimi državami – predvsem na področju velikosti kmetij, vpeljevanja sodobnih tehnik, donosa kmetijskih površin in faktorskega dohodka. Tako sta povprečna velikost slovenske kmetije in faktorski dohodek na zaposlenega ena najnižjih v EU (čeprav zadnji hitro raste).

Kar se tiče ribištva, ima Slovenija najmanjši obseg morskega gospodarskega ribolova od vseh članic EU z morjem – le slabih 200 ton žive teže na leto. Slovenija sicer na prebivalca proizvede razmeroma veliko vina, a je v evropskem smislu tudi tu “palček” – že Avstrija ga denimo proizvede skoraj 3-krat toliko.

Delež ekoloških zemljišč v vseh obdelanih kmetijskih zemljiščih v 2015; Vir: SURS - Boljši, slabši, povprečni
Delež ekoloških zemljišč v vseh obdelanih kmetijskih zemljiščih v 2015; Vir: SURS – Boljši, slabši, povprečni

Od sodobnih pristopov v kmetijstvu velja omeniti zelo šepajoče uvajanje namakanja, ki je v času podnebnih sprememb v zahodni Evropi marsikje že samoumevno. Sledimo pa Slovenci dobro trendu ekološkega kmetijstva, saj se na ta način obdeluje 9 % kmetijskih zemljišč v uporabi, medtem ko je evropsko povprečje te perspektivne panoge le 6 % teh zemljišč.

Turizem v vzponu, a še veliko potenciala

V smislu turizma so najrazvitejše države EU južne oz. sredozemske države (Malta, Hrvaška, Ciper, tudi Španija in Grčija), kmalu pa jim sledi Avstrija. Čeprav je ta panoga v Sloveniji v strmem vzponu in se letno širi tudi v dvomestnih številkah, smo še daleč od obsega teh državah.

V 2015 je Slovenija zabeležila pribl. 5 nočitev na prebivalca, medtem ko denimo Hrvaška kar 17, največ pa Malta – 21. V zadnjem času se turizem sicer hitro širi zaradi cenejšega transporta in nizkocenovnih letalskih družb, novih oblik prenočitev (AirBnb, couch surfing) in lažjo organizacijo preko spleta.

Kljub temu je dejstvo, da ima Slovenija na tem področju še veliko neizkoriščenega potenciala, predvsem glede na vse naravne danosti in slabše trženje od konkurentov. Dokument SURS denimo navaja podatke o zasedenosti turističnih ležišč – ta je bila 2015 v Sloveniji 45-odstotna, medtem ko tradicionalno turistične države to uspejo pripeljati tudi do 65 %.

Kljub vsemu pa smo prav na področju turizma v zadnjih dveh letih naredili velik napredek in sveže statistike bodo zagotovo pokazale boljšo turistično sliko.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime