Pred hrvaško mejo pri Veliki Kladuši zaenkrat uspeli ustaviti skupino 100 migrantov. Kako pa bo konec junija?

Foto: Društvo Blaž Potočnikova čitalnica
POSLUŠAJ ČLANEK
Na novem žarišču migrantske balkanske poti med Veliko Kladušo v Bosni ter mejama severno s Hrvaško in Slovenijo skoraj vsak teden doživimo nekaj, kar se zgodi prvič.

Potem ko smo že bili priča prvemu streljanju na slovensko hrvaški meji in prvemu uboju migranta v Veliki Kladuši, smo včeraj videli prvi poskus večje skupine migrantov, da bi nelegalno prestopili mejo.

Skupina okoli 200 migrantov se je dopoldne iz Velike Kladuše odpravila proti mejnemu prehodu Maljavec - Velika Kladuša med BiH in Hrvaško, čeprav za prestop meje niso imeli ustreznih dokumentov. Bosanski policisti so jih uspeli nekaj obrniti že pred mejo, nekaj manj kot 100 pa so jih zaustavili šele tik pred mejo.

Obenem so na drugi strani meje močno okrepili nazvočnost hrvaški policisti. Zaradi poskusa prečkanja meje je bil mejni prehod od poldneva celo zaprt. Odprli so ga šele po osmi zvečer, ko so se migranti po mirnem protestu vrnili proti Veliki Kladuši.

Hojo proti hrvaški meji je s telefonom posnel Peter van der Auweraert, predstavnik agencije Združenih narodov za begunce.



Načelnik karlovaške policije Josip Ćelić je zagotovil, da bi hrvaška policija zaustavila migrante, tudi če bi ti uspeli prebiti kordon bosanske policije.

Dejal je, da je v zadnjih dneh za za azil na Hrvaškem zaprosilo že okoli 400 migrantov, čeprav, čeprav bi si večina želela iti še dlje na sever in na zahod. "Kar se bo še dogajalo z migracijami je globalno vprašanje, naloga policije pa je, da ščiti meje," je izjavil.

Poleg tega je spomnil, da ima Karlovaška županija z BiH-om več kot 55 kilometrov meje, in da policija večkrat naleti na migrante iz Sirije, Afganistana in Pakistana, ki se želijo ilegalno prebiti čez mejo. Iz varnostnih razlogov ni želel povedati, koliko policistov je zadolženih za zaščito meje.

V Bosno od začetka leta prišlo že več tisoč migrantov


Nasploh je BiH v zadnjem mesecih postala bolj privlačna za migrante, ki se izogibajo bolje zavarovanim mejam drugih držav na Balkanu. Oblasti se zdaj borijo z več tisoči migranti iz Bližnjega Vzhoda, pa tudi Afrike in Azije, ki pridejo preko Črne Gore in Srbije. Po podatkih Rdečega križa je letos BiH doseglo okoli 6.600 migrantov, medtem ko jih je lani prišlo dobrih 700.

Merklova ima dva tedna časa za skupno evropsko rešitev

Nemški notranji minister Horst Seehofer, predsednik Krščansko-socialne unije (CSU), bavarske sestrske stranke Krščanske demokratske unije (CDU) kanclerke Angele Merkel, je zaenkrat popustil pri zahtevi, da bi morala Nemčija na svojih mejah vrniti vse prebežnike, ki so za azil že zaprosili v drugih državah. Nasprotni Merklova meni, da bi avtomatično zavračanje migrantov imelo "negativen domino efekt".

Kljub temu je Seehofer odločen, da takšno stanje, kot je zdaj, ne more trajati dolgo. Merklovi je dal dva tedna časa, da najdejo skupno evropsko rešitev (do vrha EU, ki bo 28. in 29. junija). Če se to ne bo zgodilo so v CSU odločeni zahtevati zaostritev sprejemanja migrantov. In to bi zagotovo zelo vplivalo na dogajanje na balkanski migrantski poti.






Še niste podprli Domovine? Če menite, da je spletni medij Domovina.je postal pomemben, celo nepogrešljiv del slovenskega medijskega prostora, je zdaj čas, da pripomorete k temu, da bo v takšni ali širši obliki deloval tudi v prihodnje. Do sedaj smo zbrali približno polovico potrebnih sredstev za delovanje, čas pa se izteka. Če se vam zdi vredno, vas prosimo podprite zdaj (kliknite spodaj). Znesek podpore lahko poljubno znižate ali zvišate.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike