Ohraniti okostenel duopol iger na srečo in športnih stav ali tvegati z liberalizacijo trga z upom, da država zajame več denarja?

Odbor za finance je v drugem branju z 10:9 sprejel novelo Zakona o igrah na srečo, ki se sedaj seli na sejo državnega zbora. Novela bi pomenila liberalizacijo tega področja, saj bi poleg Loterije Slovenija in Športne loterije na podlagi koncesije vlade to dejavnost lahko opravljali še trije zasebniki.

Minister za finance Andrej Šircelj je ob tem dejal, da bo zakon prinesel bolj transparenten način podeljevanja koncesij klasičnih in posebnih iger na srečo, povečal varstvo potrošnikov in prinesel večjo konkurenčnost ter s tem večjo raznovrstnost in povečan promet ter posledično pozitiven vpliv na proračun ter za humanitarne, športne in invalidske organizacije.

Prav slednje pa zakonu, skupaj z vsemi drugimi deležniki, nasprotujejo, saj opozarjajo, da je novela nastala brez posveta s stroke in bila po javni razpravi naknadno spremenjena ter opozarjajo, da bi novela koristila igralcem športnih stav, a znižala koncesionine za izvajalce socialnih, humanitarnih in športnih programov in škodljivo vplivala na družbo, predvsem zaradi agresivnejšega oglaševanja iger na srečo, širjenja zasvojenosti, spodbujanja k prevelikemu trošenju denarja in tveganja za kazniva dejanja (goljufije, pranje denarja itd.). Novela bi predvidoma poslabšala položaj delavcev v igralništvu in imela negative vpliv tudi na občine.

Vlada želi s spremembo Zakona o igrah na srečo vzpostaviti pravni okvir, ki bo petim (do zdaj dvema) prirediteljema na podlagi javnega razpisa omogočil izvajanje iger na srečo na območju Republike Slovenije. Z odpravo zahteve, da je sedež gospodarskih družb, ki želijo koncesijo, v Sloveniji,  pa vlada usklajuje zakonodajo s pravnim redom Evropske unije, ki zagotavlja svobodno opravljanje storitev na notranjem trgu.

Vlada želi s spremembami nekako zajeziti del sredstev, ki sedaj od slovenskih igralcev iger na srečo in športnih stav odtekajo tujim ponudnikom predvsem preko spleta mimo obstoječe regulacije področja, saj je delež obeh obstoječih ponudnikov v Sloveniji zgolj petinski od vseh sredstev, ki jih Slovenci obračajo na trgu iger na srečo in športnih stav.

Na ministrstvu za finance so prepričani, da novela zmanjšuje možnosti pretoka denarja k ilegalnim in neregistriranim ponudnikom, kar potencialno povečuje finančne prilive za državo in upravičence od koncesije. 

Kot je dejal minister za finance Šircelj, bi novela nadgradila pravni okvir, razbila duopol Loterije Slovenije in Športne loterije, imela pozitivne učinke na proračun in dvignila koncesijske dajatve. Dejal je, da zakon določa najnižje koncesijske dajatve, ki pa so lahko tudi višje, hkrati pa licence za igralniške delavce odpravlja v skladu s smernicami Evropske komisije za zmanjšanje reguliranih poklicev. Kot je dejal, bodo uvedene tudi vstopnice za podelitev koncesije v višini pol milijona evrov, ki bodo šle invalidskim in športnim organizacijam. Prav tako bi zakon reguliral stave in prepovedal stave mladoletnih in omejil oglaševanje. Kot je dejal Šircelj, je v zakonu zapisano prav nasprotno kot trdijo nepreverjene informacije, ki krožijo v javnosti.

A zakon ima resnično veliko opozicijo. Do njega je bila najprej kritična zakonodajno-pravna služba državnega zbora, ki je ugotovila, da je novela sporna “z vseh vidikov presoje” in ocenila, da bi finančno ministrstvo morali pripraviti povsem nov predlog, ne le novelirati aktualnega. Prav tako jih je zmotilo, da ministrstvo za večino sprememb ni navedlo razlogov in obrazložilo predlaganih sprememb. Ugotovili so neskladje z zakonom o igrah na srečo ter da bi novela porušila notranjo skladnost zakona. Prav tako je v noveli neustrezno urejeno področje stav, zakon pa omejuje nadzor igralniške dejavnosti.

Državni svet: Zakon ruši dobro delujoč sistem in bi imel vrsto negativnih učinkov

Državni svetnik Danijel Kastelic je dejal, da bo je ministrstvo za finance še spomladi trdilo, da je trenutna ureditev sistema iger na srečo povsem urejena, sedaj pa jo želi spremeniti. Kot je dejal, Državni svet predloga zakona ni podprl, v primeru njegovega sprejema pa bo Državni svet nanj vložil odložilni veto. Opozoril je, da je zakon nesprejemljiv, saj ruši dobro delujoč sistem, standarden po vsej EU, hkrati pa je zakon tudi nedorečen in nedodelan, predvideva zaslužek na račun najbolj ranljivih in potencialno škodljiv z vidika zasvojenosti. Že trenutno je namreč z igrami na srečo zasvojenih med 2 in 3 odstotki populacije.

»Več prirediteljev ob enakem številu prebivalcev prinaša bolj agresivne prodajne prakse, slabšo vrsto potrošnikov, slabše varstvo potrošnikov in nižji obseg zbranih koncesijskih sredstev. Posledično bodo humanitarne, športne in tudi invalidske organizacije prejemale manj sredstev, saj predlog zakona uvaja bistveno znižanje konesijske stopnje, manj sredstev bodo prejemale tudi slovenske občine, zaradi bistvenega upada davka od dobitkov. RS pa bo kot delničarka Loterije Slovenija prejela tudi manj dividend,« je dejal. Opozicijski poslanci pa so se spraševali, za koga, ki želi vstopiti na slovenski igralniški trg, je novela zapisana, do zakona pa so kritične tudi organizacije, ki jih ta zadeva.

Na Loteriji Slovenije, ki je v lasti Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij (Fiho), Fundacije za šport (FŠO) in države, so že opozorili, da je predlog precej drugačen kot v drugih evropskih državah ter da prinaša odpiranje trga loterijskih iger in športnih stav zasebnikom in tujcem ter prinaša znižanje koncesijske dajatve s 43 (v povprečju) na najmanj pet odstotkov. To v praksi pomeni, da bi za isto višino koncesijskih dajatev, namenjenih športnim, invalidskim in humanitarnim organizacijam, ponudniki morali ustvariti štirikrat viške prihodke.

Invalidske organizacije pričakujejo upad približno tretjine sredstev

»Zakaj bi z legalnim statusom nagradili prireditelje, ki že leta izkoriščajo pravno praznino na področju transnacionalnih iger na srečo in ki so povzročili velik upad sredstev za t.i. dobre namene. Od države bi pričakovali, da se, podobno kot Španija, s ponudniki pogodi za odškodnino za povzročeno škodo ali vsaj poskuša doseči drugo obliko kompenzacije,« so o predlogu zapisali v Nacionalnem svetu invalidskih organizacij Slovenije.

Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij prek 90 odstotkov sredstev prejme iz koncesijskih dajatev, ki jih plača Loterija Slovenije. Invalidske organizacije bi po navedbah predsednika organizacije invalidov NSIOS Boruta Severja od sedanjih 18 milijonov evrov na leto z novim zakonom izgubile približno tretjino sredstev, zaradi česar ne bi mogle več izvajati približno polovico svojih programov.

Kritična tudi Karitas in Rdeči križ

»Rešitve zakona o igrah na srečo so nesprejemljive in škodljive za širšo družbo. Krepita se tržna in marketinška dejavnost iger na srečo, kar je z vidika nevarnosti širjenja zasvojenosti in drugih negativnih posledic nedopustno. Predlagane spremembe želijo predvsem povečati število igralcev, še posebno na področju športnih stav, kjer se na široko odpira vrata agresivnim tujim prirediteljem, za kar ni nikakršne razumne potrebe,« pa so zapisali na Karitasu in Rdečem križu. Prav tako noveli nasprotujejo v Olimpijskem komiteju Slovenije. Zakonu kritiki očitajo tudi, da se ne osredotoča na škodljive učinke iger na srečo.

Zakonu nasprotujejo tudi v sindikatu igralniških delavcev v Novi Gorici, kjer so napovedali tudi možnost stavke. Sporna se jim zdijo predvsem določila o dodatnem dodeljevanju koncesij in vključitvi napitnin in vstopnin v koncesijsko dajatev ter ukinitvi licenc, kar bi najverjetneje prineslo tudi odpuščanja v Hitu.

Igre na srečo imajo sicer v Sloveniji na letni ravni več kot 200-milijonski promet, približno 80 odstotkov prometa ustvarijo tujci.

Odbor za finance je sicer danes potrdil predlog novele zakona o dohodnini, ki predvideva dvig splošne dohodninske olajšave do leta 2025. Dvignila bi se iz sedanjih 3500 evrov na 7500 evrov, kar bi pri povprečni plači prihodnje leto pomenilo 260 evrov več, leta 2023 520 evrov več, leta 2024 780 evrov več in leta 2025 1000 evrov več v denarnici.

15 komentarjev

  1. Igre na srečo so siva cona. Malo kodo se spozna na finančne tokove,ki se pretakajo v igrah na srečo. Zanesljivo so ti tokovi bogati. Prelivajo se velika sredstva, ne vemo pa točno :komu in kam? Zanesljivo je tudi nekaj potočkov, ki zavijajo v žepe nekaterih, ki jim dvigujejo blaginjo.
    Da je denarja, ki nekontrolirano odteka dosti, nas opozarjajo težave pri sprejemanju zakona in seveda tesen rezultat glasovanja in opozorila poražene opozicije, ki se sklicuje na stroko.
    Opozicija ima pač za vsa področja pripravljeno stroko,ki je pripravljanja zagovarjati vse, kar je opoziciji v prid in seveda strokovno oponirati vsemu, kar predlaga vlada. Čim bolj silovit je napad stroke, tem jasneje je, da je nekaj hudo narobe. Razume se, da opozicija izgublja pozicije in pred vsem denar.
    Lep primer strokovnjaka je Igor, ki se pojavlja vedno, kadar opozicija izgublja pozicije iz katerih je usmerjala denar svojim: organizacijam, ali zasebnikom.
    Koliko je Igor dobil za podporo, ne vemo, prav gotovo pa ne podpira vseh rabot zato, ker mu godi, da ga kradejo in siromašijo.
    Igre na srečo so zagotovo vir iz katerega se napajajo določene organizacije, morda celo politične stranke in sveda posamezniki in kar je najpomembnejše, stroka.
    Stroka stane in potrebno jo je pošteno plačati, saj so akrobacije, ki jih počne tvegane in neverjetne, kar pa terja obilno plačilo.
    Od kar so v Sloveniji dovoljene igre na srečo, so bile vir bajnih zaslužkov, ki jih družba ni hotela in tudi ni znala ovrednotiti. Za to je skrbela stroka.
    Sedaj pa se pojavi Janša,ki želi z uradnikom Šircljem presekati to idilo. Kam pa pridemo?
    Nujno je potrebno angažirati vse, kar leze in protestira, da do reforme ne pride.
    Saj za kaj pa imamo stroko?

  2. Minister za finance Andrej Šircelj je ob tem dejal, da bo zakon prinesel bolj transparenten način podeljevanja koncesij klasičnih in posebnih iger na srečo, povečal varstvo potrošnikov in prinesel večjo konkurenčnost ter s tem večjo raznovrstnost in povečan promet ter posledično pozitiven vpliv na proračun ter za humanitarne, športne in invalidske organizacije.
    <<<<<<<
    To lahko izjavi samo popoln nevednež ali pa zlobiran posameznik. Igralništvo je hujše zlo od drog. Kdor se zasvoji s heroinom, ima še nekaj možnosti, da se reši zasvojenosti. Kdor se zasvoji z igrami na srečo, se ne reši nikoli več. Ljudje, ki se zasvojijo z igrami na srečo, zapravijo vse, kar imajo. Postanejo breme sebi in družbi. Nešteto je zgodb uspešnih podjetnikov, ki so zapravili svoja podjetja, tako pri nas kot čez mejo v Italiji, od koder je največ gostov slovenskih igralnic. Nešteto je družin, ki so razpadle zaradi zasvojenosti z igrami na srečo. Nešteto je socialnih problemov, ki jih je povzročilo igralništvo.

    Američani, ki so vsaj bili najbolj liberalna družba na svetu, so svoj Las Vegas zgradili v puščavi, daleč od ostalih mest. Načrtno, zato da igralci pridejo tja, ostanejo dan ali dva, ko zapravijo, kar imajo, pa se vrnejo v svoje okolje.

    Obravnavati igralništvo kot normalno panogo in jo prepustiti trgu, je norost. To je panoga, ki uničuje gospodarstvo, družine in splošno blagostanje. O tem obstajajo zgodovisnki zgledi, opisani v literaturi. Tam, kjer se na novo pojavi igralnica, mnogi podjetniki zapravijo vse, kar imajo, mesto pa se pogrezne v revščino. Igralništvo ni prepovedano samo zato, ker bi se sicer preselilo v ilegalo in bi povzročilo še več škode.

    Pri nas je primer od igralnic osiromašenega mesta Nova Gorica. Ljudje, ki padejo pod vpliv igralništva, razmišljajo samo o hitrem zaslužku brez dela. Spremeni se miselnost ljudi, s tem pa tudi način življenja. Nova Gorica se v preteklih desetletjih praktično industrijsko ni razvijala, Ajdovščina, ki je samo 20 km stran, se je nasprotno hitro razvijala in ima danes bistveno bolj zdravo in perspektivno gospodarstvo kot Nova Gorica.

    Šircelj je očitno zlobiran s strani igralniškega lobija, saj ni verjeti, da je tako neumen, da ne bi vedel kaj govori. Vsekakor je žalostno, da desna vlada, v kateri so tudi krščanski demokrati, ki naj bi upoštevali Jezusov nauk, sprejme takšen katastrofalen zakon. Sramota.

  3. Ohraniti okostenel duopol iger na srečo in športnih stav ali tvegati z liberalizacijo trga z upom, da država zajame več denarja?
    <<<<<<<<<
    Država bo od igralništva imela samo škodo: gospodarsko zaradi propadanja podjetij/podjetnikov in socialno zaradi socialnih izdatkov za obubožane družine in posameznike. Da o moralni škodi zaradi sprevrženihn vrednot, sploh ne govorimo.
    Strašna slepota je človeka!

    • Moralni relativizem, ki veje iz članka, je odvraten za časopis, ki naj bi bil tudi krščansko usmerjen. Kdor razmišlja o finančnih koristih igralništva za državo in zanemari človeške tragedije, povezane z igralništvom, ki v končni posledici osiromašijo družbo in državo, je slep.

      • So moji so komentatorji zgoraj že vse povedali, kar bi tudi sam povedal o tej temi. Pripominjam samo še to, da nisem nikda razumel, kako se nekaj tako škodljivega imenuje igra. Kakšna igra je to, če v eni noči zagniš hišo, avto, se zadolžiš za naslednjih 10 let itd.

      • rasputin, načeloma se strinjam, a v tej državi so igre na srečo legalna dejavnost, področje pa je treba zakonsko ustrezno regulirati. Jaz sem za popolnilo liberalizacijo tega trga. Sama iger na srečo ne igram, tudi lota ne.

      • Muy tranqillo, samo banana države imajo igralništvo urejeno kot običajno tržno dejavnost. V vseh resnih državah veljajo v igralništvu stroga omejitvena pravila. Problematike igralništva očitno ne razumeš in misliš, da če ti ne igraš, potem problem ne obstaja. Igralništvo je enak problem kot zasvojenost z drogami. Če liberaliziramo igralništvo, lahko liberaliziramo tudi droge in naj država pobira davke od tega. Oboje enako uničuje posameznike in družine in s tem socialno tkivo.

  4. O finančnem vidiku predlaganega zakona nočem razpravljati. Je pomemben – a ni bistven. Najvažnejši je socialni vidik: prav lahko predvidimo večje število igralcev, ki neproduktivno tratijo svoje življenjske moči, čas in denar. O osebnih in družinskih katastrofah, poveznih z igralništvom se lahko vsakdo prepriča, če le malo povpraša ljudi iz Nove Gorice in okolice. Zasvojenost s hazardiranjem je skoraj neozdravljiva!
    A tudi mali igralni avtomati, ki se bodo po noveli tega zakona razmnožili do neslutenih razsežnosti predstavljajo odprta vrata v povsem zgrešeno smer. Ali si res želimo, da tudi v Sloveniji vzniknejo ulice s temnimi beznicami, polnimi igralnih avtomatov, za katerimi od jutra do večera bingljajo mladi in manj mladi zablodeli ljudje, ki ne vedo kaj početi s svojim življenjem? Ki svojo čustveno praznino od jutra do večera brezplodno polnijo s kratkotrajnim vznemirjenjem ob zvokih igralnega avtomata? Kolikšna je finančna in družbena škoda tovrstnih zapravljenih življenj? Ogromna je, a je ne najdete v državnih bilancah. Je pa o tem že veliko povedal terapevt Kramli. Kockanje jev Svetem pismu večkrat označeno za greh. NSI kot stranka s posluhom za človeka v vseh njegovih dimenzijah, bi morala odtegniti parlamentarno podporo noveli tega zakona, sicer bodo nemara volivci odtegnili podporo njej.

  5. Nisem čisto prepričan, ali je odbor za finance sinoči res v drugi obravnavi sprejel omenjeni zakon … (vsaj če berem poročilo na STA):

    Odbor DZ še brez odločitve glede sprememb pri igrah na srečo
    Ljubljana, 1. decembra – Odbor DZ za finance danes še ni končal obravnave predloga novele zakona o igrah na srečo, s katero se bo po besedah finančnega ministra Andreja Širclja zagotovilo bolj pregleden postopek podeljevanja koncesij ter dodelilo več denarja za šport ter invalidske in humanitarne organizacije. Številni v to dvomijo.

Komentiraj