Ohlajanje po Trumpovo: nove sankcije, protesti v Iraku in interni politični spopadi z Demokrati.

Uredništvo
2

Situacija med ZDA in Iranom je stopila z roba vojne vendar medsebojni pritiski se bodo stopnjevali. Situaciji pa dodatno olje na ogenj prilivajo demokrati, ki želijo omejiti predsednika Trumpa pri njegovem ukvarjanju se z Iranom.

Iran pa v Iraku stopnjuje pritisk na terenu, saj se v Iraku vrstijo protivladni protesti, ki zahtevajo spremembo družbenega sistema.

Nove sankcije v stopnjevanju pritiska

Državni sekretar ZDA Mike Pompeo in finančni minister Steven Mnuchin sta objavila nove sankcije proti Iranu, ki jih je naročil predsednik Donald Trump po iranskem raketnem napadu na vojaški oporišči v Iraku. Na seznamu je 17 sankcij, ki zadevajo gradbeništvo, predelovalno industrijo ter rudarstvo.

Sankcije zadevajo jeklarska, železarska in tekstilna podjetja, industrijo bakra ter aluminija in osem višjih državnih uradnikov Irana, ki naj bi bili vpleteni v torkov raketni napad na ameriške cilje v Iraku. Gre za zaplembo njihovega premoženja v ZDA in prepoved poslovanja ameriških podjetij in posameznikov s podjetji in osebami na seznamu sankcij.

Pompeo je dejal, da bodo s tem iranski režim prikrajšali za več milijard dolarjev prihodka. Podobnega mnenja je tudi Mnuchin. Trump je že v četrtek omenil, da je uvedel nove sankcije, ki jih bo napovedalo ministrstvo za finance.

Demokrati v boj proti Trumpu

Predstavniški dom ameriškega kongresa je v četrtek v skladu s pričakovanji potrdil resolucijo, ki predsedniku ZDA Donaldu Trumpu prepoveduje vojno proti Iranu brez kongresne odobritve, vendar gre za simboličen ukrep, saj resolucija ni zavezujoča in ne potrebuje Trumpovega podpisa.

Resolucija predstavniškega doma je bila sprejeta z 224 glasovi proti 194. Ob tem je osem demokratov potegnilo s Trumpom, le trije republikanci pa so glasovali za potrditev ustavnega pooblastila kongresu za sprožitev vojne proti tuji državi. Četudi bi bila torej zavezujoča, resolucija ni dobila dovolj glasov za preprečitev Trumpovega veta.

Poleg tega resolucija nima zanesljivih možnosti niti za potrditev z minimalno večino v republikanskem senatu. Republikanci imajo v 100-članskem senatu 53 sedežev, doslej pa so le trije republikanci izrazili možnost glasovanja za podobno resolucijo o vojnih pooblastilih.

Situacija na terenu vre

V Iraku danes na ulicah mest na tisoče ljudi znova protestira proti vladi. Zahtevajo reformo političnega sistema, boljše javne usluge in zamenjavo vladajočih. Med slogani pa je slišati tudi tiste, uperjene proti ZDA in Iranu.

Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg je danes zatrdil, da nima razloga, da bi dvomil o poročilih zahodnih držav, ki kažejo na to, da je Iran v sredo sestrelil ukrajinsko potniško letalo s 176 ljudmi na krovu. Je pa nujna temeljita preiskava, je dodal pred izrednim zasedanjem zunanjih ministrov EU v Bruslju.

“Ne bom šel v podrobnosti naših obveščevalnih podatkov, kar lahko rečem, pa je, da nimam razloga, da ne bi verjel poročilom, ki so jih posredovale različne prestolnice držav članic Nata,” je dejal Stoltenberg.

Vse več zahodnih držav ob navajanju informacij svojih obveščevalnih služb opozarja, da bi lahko strmoglavljenje ukrajinskega letala povzročila pomotoma izstreljena raketa iranskega protiletalskega sistema. Med prvimi so na to opozorile zavezniške Kanada, ZDA in Velika Britanija.

2 KOMENTARJI

  1. Početje demokratov v ZDA kaže,na to, da se je demokracja, kakršno smo poznali izpela.
    Ne gre več za to, da opozicija nadzira oblast, temveč zato, da opozicija dela vse na tem, da oblast spodnese, da ustvari kaotične razmere.
    To nekako diši po teoriji revolucionarjev, ki vedo, da lahko pridejo na oblast samo v kaotičnih razmerah.
    V podobnem, morda še slabšem položaju je Evropa,pravzaprav posamezne države. Tukaj sta najbolj prizadeti Francija in Nemčija. V Franciji gre za klasični upor, ki se ga še da obvladati. Mnogo težji je položaj v Nemčiji, kjer so levičarji, podobni ameriškim demokratom, družbo pripelajli v popolno agonijo.
    Prej ali slej bo moralo v Nemčiji počiti.
    Problem Nemčije pa ni samo Nemški. Je Evropski.
    Evrpa namreč ni sposbna dojeti kaj se dogaja v njeni soseski, na njenem dvorišču.
    Ali niso Sirija, Irak in Libija na dvorišču Evrope?
    Ali je res Evropi vseeno, kaj se tam dogaja?
    Ali je Evropi vseeno, kdo gospodari na njenem pragu?
    Žense karšne so Nancy Peloci, ali Ursula van der Layen niso ravno prave figure, da bi delali, kaj šele, da bi naredile red .
    Sajenje rožic po Evropi ne bo rešilo situacije, tudi če priskoči na pomoč Gertica.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime