Ograjo za mejo so izdelali, ministrstvo pa je noče plačati: bodo potopili dobavitelja?

Foto: Policija.si
POSLUŠAJ ČLANEK
Ministrstvo za notranje zadeve je, še v času prejšnje vlade, naročilo izdelavo panelne ograje za postavitev na meji s Hrvaško ter na razpisu izbralo ponudnika. Podjetji Maxi Bau in LEGI-SGS, ki sta bili izbrani, sta že postavili 37 km ograje od predvidenih 50, dobavili pa tudi že ves material za ograjo.

A vlada Roberta Goloba se je nato poleti odločila, da ograje na meji ne potrebujemo več, ter napovedala njeno odstranitev, kljub temu da smo priča povečanju migracij na vseh migrantskih poteh v Evropo, vključno z balkansko, kar v vaseh ob meji vsakodnevno že opažajo prebivalci ob slovensko-hrvaški meji v Istri in drugod. Ker izvajalcev postavljanja ograje vlada ne namerava plačati, jima grozi, kot navajata, 1,8 milijona evrov škode in stečaj podjetja.

Kljub pompozni napovedi o odstranitvi ograje pa vlada z izvajalcem vzdrževanja ograje na meji ni prekinila pogodbe, še več, podpisali so celo aneks za povišanje pogodbene vrednosti.

Ministrstvo za notranje zadeve je s podjetjema Maxi Bau in LEGI-SGS 10. 9. 2021 podpisalo pogodbo o dobavi in postavitvi začasnih tehničnih ovir na južni meji Republike Slovenije na trasi, dolgi 50 km. Vrednost celotnega naročila je znašala 5,37 milijona evrov. Gre za panelne ograje, s katerimi na meji nadomeščajo rezilno žico. Ograjo so začeli postavljati novembra lani, postavili pa naj bi jo v enem letu, pri čemer naj bi ograjo dobavili v šestih mesecih.

Z izvajanjem del so začeli dva meseca po podpisu pogodbe, torej novembra lani, saj je morala vojska najprej odstraniti rezilno žico, na ministrstvu pa so izvajalca celo prosili, da z deli čim prej zaključi, saj se je pričakovalo povečan prehod migrantov. Izvajalec del je postavil med 150 in 250 m ograje na dan, do 8. 6. skupno 37 km od predvidenih petdesetih, za vseh 50 kilometrov pa je že dobavil material, ki se trenutno nahaja na mejnem prehodu Imeno.

Kot sta opozorila Jasmin Huremkić in Sebastijan Babić, direktorja podjetij, ki sta izvajali postavljanje ograje, gre za panelno ograjo s specifičnimi tehničnimi zahtevami, ki jih je naročilo ministrstvo, zato ograje tudi ne morejo prodati na trgu.

Ministrstvo pod Bobnarjevo enostransko odstopilo od pogodbe, izvajalcu nastala 1,8-milijonska škoda


8. junija 2022 je MNZ izvajalce obvestilo, da naročnik nima več potreb po postavitvi začasnih tehničnih ovir. Predlagali so razveljavitev pogodbe, v kar pa pri Maxi Bau niso privolili. »Ko so na ministrstvu ugotovili, da od pogodbe ne morejo kar tako odstopiti, ker gre za javno naročilo, so spremenili taktiko in 4. julija poslali dopis, da pogodba ostaja veljavna, da pa potrebe po panelni ograji ni več,« je na tiskovni konferenci povedala odvetnica Nina Bojović.

Podjetju so nato sporočili, da če se bo znova pojavila potreba po ograji, jih bodo o tem obvestili 14 dni vnaprej, kar pa je kmalu postalo brezpredmetno, saj je vlada štiri dni kasneje sprejela sklep o odstranitvi ograje z meje.

Škodo, ki je podjetju nastala zaradi ravnanja ministrstva, ocenjujejo na 1,8 milijona evrov ter dodajajo, da takšne škode ne morejo prenesti ter da jim zaradi tega grozi stečaj.

Ministrstvo očitke zavrača ter poudarja, da so ves čas pogodbenega razmerja korektno izpolnjevali pogodbo. Skupno so poravnali 3,93 milijona obveznosti za ves prevzet in vgrajen material. Že dobavljenega materiala za preostanek ograje sicer pri popisu del, ki so bila izvedena 16. 6. letos, niso želeli prevzeti. Za gospodarsko škodo pri izvajalcu po njihovem prepričanju ni dokazov ter menijo, da niso dolžni porabiti celotne okvirne vrednosti sredstev, ampak le toliko, kolikor je zaporednih naročil.

Da takšen odziv ministrstva ni presenečenje, je nato v odzivu  sporočila odvetnica Bojovićeva, ki pa opozarja na neskladja v odgovoru ministrstva. Če torej za preostanek ograje ne bi bilo naročila, potem tudi razveljavitev pogodbe ne bi bila potrebna. »Če izvajalca prekineš sredi izvajanja del na trasi PU Celje, kamor je izvajalec pripeljal celoten material za postavitev trase, si tega izvajalec prav gotovo ni sam izmislil in delal na trasi prostovoljno, ampak ga je prav zagotovo nekdo tja napotil.« Prav tako iz dokumentacije izhaja, da je naročnik naročil vseh 50 km ograje.

Očitno dejstvo je, da je izvajalec nezaželen, ker je bil najcenejši in ima potrebne reference in material, je še prepričana Bojovićeva

Migracije v tem delu Evrope v velikem porastu


Medtem se krepi pritisk na vse migrantske poti. Včeraj je Mednarodna organizacija za migracije predstavila najnovejše številke, v katerih ugotavlja, da je samo v zadnjih dveh letih na poti v Evropo umrlo več kot 5.684 migrantov ter da se v zadnjem času številke izrazito povečujejo.

Po podatkih Frontexa pa se je število ilegalnih prehodov meje v primerjavi z letom 2019 povečalo za 1500 %, glede na lani pa za 170 %, pri čemer je skoraj polovica ilegalnih prihodov v Evropo potekala po zahodnobalkanski poti. Posledice že opažajo tudi v Nemčiji in Avstriji, kjer migrantski centri pokajo po šivih. Države osrednje Evrope zato povečujejo nadzor na mejah. Mejne kontrole na meji s Slovaško je konec septembra že uvedla Češka. S 500 dodatnimi policisti in 320 vojaki je Češka okrepila tudi nadzor svoje meje.

Ograjo odstranjujemo in hkrati vzdržujemo?


Da vsa ograja na slovensko-hrvaški meji morda vendarle ne bo padla tako hitro, nakazuje tudi dejstvo, na katerega opozarja odvetnica Bojovićeva, da izvajalec, ki je bil izbran na razpisu za vzdrževanje ograj na meji, nima prekinjene pogodbe (čeprav obstaja sklep vlade RS o odstranitvi ograje), ampak je celo dosegel aneks za povišanje pogodbene vrednosti.

Ob tem na laž postavlja tudi notranjo ministrico Tatjano Bobnar, ki je ob nastopu funkcije poudarila, da bo sprejemala odločitve na podlagi stroke in civilne iniciative ter nikakor ne politike. Ob odločitvi glede odstranjevanja ograje je Bobnarjeva zatrjevala, da je bila odločitev sprejeta na podlagi strokovnih analiz in ocen tveganja, ki pa nikoli niso bile izvedene. To je razvidno iz odgovora direktorata za policijo in druge varnostne naloge pri notranjem ministrstvu, ki ga je objavil portal Moja Dolenjska.

V odgovoru na odziv Ministrstva za notranje zadeve odvetnica Bojovićeva opozarja še na nekaj nedoslednosti ministrstva:

»MNZ je objavil tri razpise, enega za potrebe najema šotorov zaradi povečanja števila migrantov, drugega za odstranitev ograje, tretjega za odkup ograje. Zanimivo je, da je razpis za odstranitev ograje zahteval od izvajalca, da predloži dokazilo o odstranjenem materialu z deponije – kako potem izpeljati razpis s prodajo, če je bil material odvržen na deponijo. Razpis za odstranitev ograje je bil nato razveljavljen, ker je ponudnik ponudil previsoko ceno. Razpis za odkup ograje pa nemogoč po naravi stvari. Kot rečeno, »modus operandi« poslovanja MNZ.«
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Ekskluzivno za naročnike

vzgoja, otroci, mobilni telefoni, digitalna tehnologija
Digitalni vrstniki
21. 7. 2024 ob 13:11
Film, Marija Magdalena
Marija Magdalena
21. 7. 2024 ob 9:30