Oglasil se je zaslužni papež Benedikt XVI: Greh in zlo v Cerkvi obstajata. Obstaja pa tudi neuničljiva Cerkev

POSLUŠAJ ČLANEK
Embed from Getty ImagesNa najbolj aktualno stvar v življenju Cerkve, torej na škandal ob spolnih zlorabah v ZDA, se je odzval tudi zaslužni papež Benedikt XVI. V svojem eseju je spomnil na seksualno revolucijo 60. let prejšnjega stoletja in pregledal njen vpliv na duhovniško življenje. Le na tak način bo Cerkev po njegovem mnenju dala pravi odgovor na spolne zlorabe, meni zaslužni papež.

V svojem eseju zaslužni papež poziva k  prenovi vere in spodbuja, da se je treba znova obrniti k Bogu, če želimo prestati trenutno krizo.

Kriza, ki so jo povzročili številni primeri zlorab s strani duhovnikov, sili k temu, da Cerkev malodane vidimo kot nekaj zgrešenega, kar moramo sami vzeti v roke in na novo zastaviti, pravi papež, a dodaja da Cerkev, ki bi jo oblikovali sami, nima nikakršnega upanja. Benedikt XVI. še poudarja, da v Cerkvi obstajata greh in zlo. Vendar tudi danes še vedno obstaja sveta Cerkev, ki pa je neuničljiva.

»Moč zla se rodi iz našega zavračanja Božje ljubezni … Naučiti se ljubiti Boga je torej pot za odrešenje ljudi,« je zapisal zaslužni papež v dolgem eseju za nemško revijo »Klerusblatt«, v katerem je obravnaval rano zlorab mladoletnih s strani klera. Celotni esej je bil objavljen tudi v italijanščini v časopisu Corriere della Sera, ter v angleščini na spletni strani CNA.

Na začetku eseja je papež Benedikt spomnil na nedavno srečanje o zaščiti mladoletnih, namen katerega je bil dati močno znamenje ter pomagati, da bi bila Cerkev ponovno »verodostojna luč narodov, ki bi pomagala v boju proti uničujočim silam«. »K temu želim dati svoj prispevek pri tem poslanstvu, kljub temu, da kot zaslužni papež nimam več nobene neposredne odgovornosti,« je zapisal papež.

Cerkev je ob spolni revoluciji padla na testu


Zaslužni papež je prepričan, da spolne zlorabe ne morejo biti razumljene brez umestitve v širši socialni kontekst. To pa vključuje spolno revolucijo iz 60. let prejšnjega stoletja, ko so se spremenili normativni standardi glede seksualnosti.

V tem obdobju je padec tradicionalnih norm pripeljal rudi do tega, da je bila pedofilija obravnavana kot dovoljena in tudi primerna. »To je bil tudi čas, v katerem je bil zabeležen upad duhovnih poklicev ter zelo visoko število odslovitev iz kleriškega stanu, pa tudi zrušenje katoliške moralne teologije, ki je začela popuščati relativističnim skušnjavam. To je povzročila, da je Cerkev ostala brez obrambe na spremembe v družbi. Glede na določeno vrsto teologije ni bilo mogoče, da bi obstajalo nekaj, kar bi bilo absolutno dobro in še toliko manj nekaj, kar bi bilo vedno zlo, ampak vedno le relativna presojanja,« je prepričan zaslužni papež Benedikt, ki dodaja: »Obstajati mora minimum morale, ki je nedvomno povezan s fundamentnim principom vere in ki mora biti branjen, če ne želimo, da je vera zreducirana le na teorijo, ampak je prepoznana kot želja po konkretnem življenju.«

Obsodbe so bile skorajda nemogoče, ker so bile v ospredju pravice obtoženih


V drugem delu članka Benedikt XVI. govori o tem, kakšne so bile posledice tega procesa za formacijo in življenje duhovnikov. V nekaterih semeniščih so se oblikovale homoseksualne skupine, ki so delovale bolj ali manj odprto.

»Vprašanje pedofilije je postalo pereče šele v drugi polovici 80. let in se je na začetku reševalo na zelo blag način in počasi. V ospredju so bile predvsem pravice obtoženih, tako da so bile obsodbe v tistem času skoraj nemogoče. Zato je Janez Pavel II. prenesel pristojnosti za zlorabe mladoletnih na Kongregacijo za nauk vere, ki more izreči najstrožjo kazen preko kazenskega postopka. A prijave zlorab, ki so prihajale v Rim, so presegale kapacitete te ustanove. Zato je prihajalo do zamud, ki bi se jim bilo potrebno izogniti. To je razlog, da je papež Frančišek uvedel nadaljnje reforme,« je prepričan zaslužni papež.

Edini protistrup: prepustiti se Božji ljubezni


V tretjem delu svojega razmišljanja pa se zaslužni papež sprašuje o tem, kakšen odgovor naj bi dala Cerkev. »Protistrup za zlo, ki grozi nam in vsemu svetu, ne more biti drugega kot to, da se prepustimo Božji ljubezni. Svet brez Boga ne more biti drugega kot svet brez smisla, v katerem ni več kriterijev dobrega in zla, ampak le zakon močnejšega. Moč v takem primeru postane edino načelo. Resnica ni več pomembna, pravzaprav niti ne obstaja,« je prepričan Benedikt XVI.

Na vse to, po besedah Benedikta XVI., lahko odgovorimo le tako, da se ponovno naučimo prepoznati Boga kot temelj našega življenja. Ob tem poudari, da je potrebno obnoviti vero v evharistijo, ki je pogosto deklasirana na obredno dejanje, kar uniči veličino skrivnosti Kristusove smrti in vstajenja.

Zaslužni papež Benedikt XVI.: "Najpomembnejša naloga, ki mora izhajati iz moralnih prevratov današnjega časa, da sami začnemo ponovno živeti po Bogu in v njem."


Tudi danes obstaja sveta Cerkev, ki je neuničljiva


Kljub temu, da hudič dejavno deluje, pa Cerkve ne sestavljajo samo pokvarjene ribe in plevel. »Božja Cerkev je tudi danes in prav danes sredstvo, s katerim nas Bog rešuje. Zelo pomembno se je lažem in polresnicam hudiča zoperstaviti z vso resnico. Da, greh in zlo v Cerkvi obstajata. Vendar pa tudi danes obstaja sveta Cerkev, ki je neuničljiva. Današnja Cerkev je, kot nikoli prej Cerkev mučencev in tako priča živega Boga,« še poudari Benedikt XVI.

 
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike