Oglas za Volkswagen eGolf umaknjen iz predvajanja, ker v njem mamica skrbi za otroka (video)

Vir: Volkswagen UK/Youtube

Ne, naslov ni šala. V Združenem kraljestvu je bila 14. junija letos ustanovljena Agencija za standarde oglaševanja (ASA – Advertising Standards Authority). Takoj po ustanovitvi so na njen naslov začele prihajati prve pritožbe na različne oglasne akcije. Zaradi slednjih sta bila po odločitvi agencije iz predvajanja umaknjena oglasa, ki oglašujeta Volkswagnov električni avtomobil eGolf in mehki sir Philadelphia.

Oglasa sta bila umaknjena na podlagi pravila, da se ne sme oglaševati s “škodljivimi stereotipi o spolu,” tistimi, ki bi lahko nekoga močno užalili ali tistimi, ki bi žalili neko širšo skupino ljudi.

Otroci pri očetih niso varni

128 ljudi se je pritožilo na oglas za sir Philadelphia, v katerem dva moška pustita svoja otroka na tekoči trak v restavraciji, ker ju je zamotila hrana.

ASA je oglas zavrnila z besedami, da ima oglas lahkomiseln in komičen namen, vendar je moške prikazal kot “nekoliko nesrečne in nepazljive, zaradi česar niso mogli učinkovito skrbeti za otroke”.

Dodali so še, da se oglas opira na stereotip, da moški ne morejo skrbeti za otroke in za ženske ter nakazuje na to, da je temu vzrok njihov spol.

Zakaj je sporen oglas za eGolf?

Tri osebe pa so se pritožile nad oglasom za Volkswagnov avtomobil eGolf. Pri njem je po mnenju agencije ASA najspornejši prav prizor mamice z otrokom.

Oglas prikazuje moškega in žensko v šotoru na robu pečine. Ženska spi naslonjena na moževe rame. Sledi prizor z dvema astronavtoma v vesoljski ladji in prizor moškega z nožno protezo, ki skače v daljino. Temu sledi zaključek oglasa, prizor v katerem ženska, poleg katere je otroški voziček, na klopci ob cesti bere knjigo. Mimo zapelje eGolf.

Pritožniki so se pritoževali, da je oglas obdržal škodljive stereotipe o spolu, tako da prikazuje moške, ki se ukvarjajo z avanturističnimi dejavnostmi, v nasprotju z žensko v skrbni oziroma pasivni vlogi. Karanja ni bil deležen le zadnji prizor, pač pa tudi ženska glava naslonjena na moška ramena.

Kako se je (neuspešno) zagovarjal Volkswagen

Volkswagen UK je v svojem zagovoru poudaril, da njegov oglas ne nakazuje na to, da je varstvo otrok izključno povezano z ženskami, in dejstvo, da je bila ženska v njenem oglaševanju umirjena in bere, kar se lahko razume, da nasprotuje stereotipnemu prikazu  zaskrbljenih staršev pri oglaševanju:

»Osrednje sporočilo oglasa je bilo osredotočeno na sposobnost človeškega duha, da se prilagodi izzivom in spremembam, ki jih prinašajo okoliščine.”

“Končni prizor ženske v parku so vključili kot relevanten primer prilagajanja spremembam, saj so verjeli, da je sprejetje novorojenčka v družino življenjska izkušnja, ki bi jo delili številni gledalci, ne glede na spol. Prizorišče je služilo kot sekundarni namen ponazoritve zmanjšanja hrupa motorja v električnem vozilu.”

ASA je te argumente zavrnila in dejala, da je oglas predstavil stereotipe o spolih, “na način, ki bi lahko povzročil škodo.”

V oglasu so namreč bili prizori moških “v izrednih okoljih in pustolovskih dejavnostih” skupaj z ženskami, ki so bile “pasivne ali vključene v stereotipno vlogo oskrbe”, kar ni prav, saj vloge ne smejo biti stereotipno povezane le z enim spolom. To pa bi lahko po mnenju ASA omejevalo potencial ljudi.

V prihodnje lahko pričakujemo še več takšnih odločitev

To sta bili zgolj prvi odločitvi omenjene agencije. V prihodnje lahko pričakujemo množico takšnih odločitev, ki bodo vplivale ne le na oglase, temveč tudi na oddaje na televiziji, spletnih medijih in socialnih omrežjih.

Norosti politične korektnosti tlakujejo pot v novodobni totalitarizem
Radikalna levičarska logika, politične korektnosti, ki jo v vseh svojih ekstremih vse pogosteje vidimo na liberaliziranem Zahodu, v svojih posledicah že zapušča polje demokratičnega in nezadržno drsi v miselni totalitarizem.

Kot gobe po dežju rastejo razne agencije, komisije in druge inštitucije, ki na podlagi domnevne diskriminacije enih, drugih in tretjih družbenih skupin, drastično posegajo v pravico do svobode izražanja. In to pri tako nedolžnih temah kot sta prikazani v zgornjih oglasih.

Glede tega smo resnično lahko zaskrbljeni in se vprašamo, kaj sledi – bomo lahko sploh še kaj dejali, predlagali, počeli, brez da bi s tem domnevno nekoga užalili, oziroma postavili v depriviligiran položaj? In kaj se bo zgodilo z zabavno industrijo, stand up komedijo, če bodo šale na račun takšnih ali drugačnih človeških stereotipov, lastnosti ali pomanjkljivosti prepovedane?

Bomo ljudje dobre volje na koncu kot dobronamerni mimoidoči s spodnjega videa, ki nikakor ni uspel posneti fotke prijateljske združbe, brez da bi pri tem koga užalil?

Zadnji čas je, da tisti, ki še ohranjajo kanček zdrave pameti, zavrnejo tovrstno radikalno levičarsko posiljevanje s politično korektnostjo.

15 komentarjev

  1. Fajn komentar uredništva, zvideom, ki je pika na i.
    Tam v angliji se jim je že čisto strgalo. Bi uporbil bolj sočen izraz, a bi mi ga moderatorji skenslali. Tako državo čaka samo še agonija in smrt brez paliative. Nekoč je bilo Združeno kraljestvo, ki je naredilo samomor. Je pa Anglija odličen primer, recept kako narediti pekel v družbi.

  2. Nikakor. Oni so uničili vse od Nikole Tesle naprej. Prepovedali gandžo in alkohol, samo zato, ker želijo prodajati nafto. Alkohol in konoplja sta cenejša materiala kot nafta, a sta uporabna za isto kot je uporabna nafta. Gre za v rjuhe zavito mafijo, ki vodi naftne posle. Nafta financira tudi uvoz muslimanov in črncev v Evropo. Gre se zgolj in samo za nafto.
    Who killed electric car je film, ki na zanimiv način prikazuje moč naftne (vahabitske) tolpe, da doseže svoje cilje. Toda za plačilo bo ta tolpa živela na zelo toplem.
    Predvsem tisti na dnu piramide, ki jih Mabusova tolpa spravlja v Evropo. Podobnik ni butast, kot Šiško, in bo pritisnil, ko bo imel že dovolj pritiska za močan potisk.

  3. Leta 1591 je bil za bosanskega beglerbega ali drugače rečeno za vojaškega poveljnika Bosne imenovan Hasan paša Predojević. Kot je razvidno že iz samega priimka je šlo v njegovem primeru za tipičnega poturčenca. Danes bi temu rekli Bošnjak, čeprav prav naš izraz poturčenec najlepše pove, da gre za Slovana, ki se je poturčil in sprejel muslimansko vero. Takšnih je bila dejansko tudi večina tistih »Turkov«, ki so redno vdirali v slovenske dežele v 15. in 16. stoletju. Hasan paša je imel velike ambicije zasesti celotno Vojno krajino in potem še Slovenijo (Kranjsko in Štajersko). Leta 1592 je najprej zasedel utrdbo v Bihaču blizu reke Une, na sami meji Vojne krajine. Tako je pred njim ostal le še Sisek ob sotočju rek Kolpe in Save. Če bi osvojil še to trdnjavo, bi Hrvaška za Turke ne predstavljala več nikakršnih težav in Hasan paši bi se na stežaj odprla pot v Slovenijo. Zasedba Slovenije pa bi pomenila hkrati tudi odprto pot na zahod, v Italijo in proti Rimu, sedežu krščanstva in papeža.

    15. junija 1593 se je Hasan paša Predojević s svojo številno armado približal utrdbi Sisek. Njegova vojska je štela 18.000 rednih vojakov in čez 20.000 spahij ter pripadnikov ostale pomožne vojske. Skupaj torej blizu 40.000 mož. Turki so se utaborili na desnem bregu reke Kolpe in na trdnjavo usmerili svoje topove ter jo pričeli oblegati. Obleganje Siseka je trajalo že sedem dni in pomoči ni bilo od nikoder. Na dan svetega Ahaca, 22. junija 1593 pa je končno prispela pomoč iz Slovenije. Grof Andrej Turjaški je med tem zbral svojo slovensko vojsko, ki se ji je pridružilo nekaj Hrvatov in Nemcev. Skupaj je Turjaški razpolagal z nekaj manj kot 5.000 vojaki (viri poročajo o najmanj 4.000 in največ 5.000 vojakih).

    Hasan paša Predojević je bil dobro obveščen o prihodu armade grofa Andreja Turjaškega. Vedel je tudi kako številčna in močna je slovenska vojska. Zanašal se je na svojo premoč in ni hotel upoštevati nasveta izkušenega Mehmi bega. Prepričan v gladko zmago je popeljal glavnino svojih čet čez most na levi breg reke Kolpe. Okrog poldneva so slovenske čete prispele do Siseka in takoj je prišlo do strašne in krvave bitke. Turjaški je najprej poslal v boj oklepne konjenike pod vodstvom znanega slovenskega viteza Adama Ravbarja. Ravbarjeva konjenica je silovito udarila na turške čete in jih potisnila proti mostu in reki Kolpi. Andrej Turjaški je takoj, ko je opazil da se Turki umikajo, poslal v boj svoje strelce z arkebuzami, ki so dokončno strli turški odpor.

    Med turškimi četami je prišlo najprej do nereda, potem pa do prave panike. Vsi so hoteli čimprej na desni breg reke Kolpe. Takrat je nanje udarila še posadka iz Siseka. Ker je bil most čez reko premajhen, da bi mogli Turki hitro čezenj, poleg tega pa je bil dobesedno zasut s kroglami arkebuzarjev, jih je ogromno skočilo v Kolpo in poskušalo rešiti svojo glavo s plavanjem na drugi breg. Pri tem jih je ogromno utonilo. Med utopljenci je bil tudi njihov poveljnik Hasan paša Predojević. Bitka je trajala eno samo uro, padlo pa je okrog 10.000 Turkov. Preostali Turki so zapustili svoj tabor in reševali svoja življenja v brezglavem begu.

    Andreja Turjaškega in njegove viteze ter vojake je pričakal obilen plen. Zaplenili so 39 topov, od tega 9 velikih, 10 turških zastav, kopico orožja in čelad z zlatimi ter srebrnimi ornamenti, dragulje in zlato, šotor Hasan paše z številnimi dragocenostmi in tudi njegov plašč. Ljubljanski škof Hren je potem iz Hasan paševega plašča dal napraviti mašni plašč za ljubljansko stolnico. Danes se ta plašč nahaja v Narodnem muzeju v Ljubljani.

    Zmaga Andreja Turjaškega je rešila Slovenijo in vso srednjo Evropo pred grozečo turško nevarnostjo. Novica o bleščečem uspehu je hitro obkrožila krščanski svet. Cesar Rudolf II. je zanjo zvedel v Pragi in dal zmagi na čast takoj zapeti pesem Te Deum. Grof Turjaški pa je prejel tudi posebno priznanje v pismu, ki mu ga je iz Rima poslal sam papež Clement VIII., z zahvalo za izbojevano zmago.

    Po bitki pri Siseku, Turki z izjemo manjših vdorov, več niso ogrožali Slovenije.
    http://www.hervardi.com/bitka_pri_sisku.php

Komentiraj