Oglas o “očetovem znamenju” razhudil očete: v ozadju sovraštvo do moških

Društvo ženska svetovalnica, Društvo za nenasilno komunikacijo in SOS Telefon so ob pomoči MO Ljubljana, Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti naročila oglasno kampanjo Znamenja, s katero so želela opozoriti na problem nasilja v intimno-partnerskih odnosih in družini.

Toda pri načrtovanju kampanje je šlo nekaj očitno močno narobe. Končni oglaševalski izdelek namreč vsebuje precej seksistično prepričanje, da so za nasilje v partnerskem odnosu krivi predvsem moški.

Ogorčenih odzivov ni umanjkalo. V ospredje postavljamo tistega iz Društva očetov Slovenije, kjer opozarjajo, da so raziskave že davno ovrgle prepričanje, da so nasilneži predvsem moški. Zato pri tej kampanji nikakor “ne gre za blagohotno ozaveščanje ali napredni feminizem, ampak za misandrijo (sovraštvo proti moškim), zakrito v boj proti nesporno zavržnemu dejanju družinskega nasilja.”

V društvih so se na ponesrečeno oglasno kampanjo po ogorčenem odzivu javnosti sicer kmalu odzvali in sporne plakate nadomestili z nekoliko prilagojenimi. Na plakatu z otrokom tako ni več napisano očetovo, temveč “znamenje nasilja”.

Še vedno pa v uradni rabi lahko najdemo plakat, na katerem nastopa mlajša ženska, ki ima na licu materino, na ustnici na drugi strani obraza pa brazgotino, poimenovano “partnerjevo znamenje”.

Vir: http://www.drustvo-zenska-svetovalnica.si/znamenja#slide0

S prikazom nasilja proti nasilju

S kampanjo so po pojasnilu društva želeli prispevati k zmanjšanju nasilja v družbi in k “opogumljanju žrtev, da izstopijo iz kroga nasilja in prejmejo kontinuirano pomoč pri okrevanju od izkušnje nasilja.” Kajti molk ščiti predvsem povzročitelje nasilja, ne pa žrtve.

A kampanja ima tudi nekaj velikih slabosti. Je namreč izrazito, pravzaprav nevarno seksistična, saj le še utrjuje v družbi že tako močno prisotno prepričanje, da so za nasilje v družini in partnerskem odnosu odgovorni predvsem moški.

Obenem pa se ne osredotoča na reševanje težav, temveč predvsem na utrjevanje stereotipov o “nasilnih moških”. Pa čeprav nam že bežen pogled novic po različnih rumenih medijih lahko pove, da zadeve niso tako enoznačne.

“Nevarni” slovenski moški

Na problematičnost takšne kampanje so se odzvali tudi v Društvu slovenskih očetov, kjer izpostavljajo, da družinsko nasilje nikakor ni (le) v domeni očetov, saj nas navsezadnje o tem obveščajo že sami časopisni naslovi, kot so “Mladoletna hči pobegnila od matere”, “Mati do smrti pretepla hčerko”, “Mati izstradala dojenčka”

Obenem je tudi partnersko nasilje, sodeč po mednarodnih raziskavah, precej porazdeljeno med obema spoloma. Sodeč po teh naj bi tako partnersko nasilje doživljalo približno 35 % žensk in 29 % moških.

Takšna kampanja zato v sebi nosi nevarnost, da bo ne glede na navedena dejstva “enačenje moških z nasiljem in popolna odsotnost priznanja ženskega nasilja (nad moškimi, otroci in starostniki!!!) pripeljala do tega, da bo dogma postala splošno sprejeta resnica.”

Ob tem pismo opozarja, da so se moški na prelomu stoletja strinjali, da se za moške kot prevladujoče nasilneže v Zakonu o preprečevanju nasilja v družini uporablja nižja raven pravnih pravic kot za ženske, zaradi česar je moške posledično lažje obsoditi. Privolili so tudi v negativno diskriminacijo moških in pozitivno diskriminacijo žensk.

Končna posledica po mnenju društva sedaj je, da se glas žensk bolj sliši. Opozarjajo tudi na primere zlorab, ko se obtožbe o družinskem nasilju uporabljajo za druge cilje. Dejstvo namreč je, da število ovadb zaradi družinskega nasilja narašča, število dejanskih obsodb pa prav nasprotno upada.

Nevarnost starševske odtujenosti

Oglasna kampanja, ki so jo začele omenjene organizacije, pa nekoliko ironično sovpada tudi s Svetovnim dnevom starševske odtujenosti (25. april). To je pojav, ko eden od staršev iz lastnih nagibov hujska proti drugemu, kar seveda, zlasti če so ti spori dolgotrajni, pušča psihološke posledice pri otrocih. Ta pojav se pogosto dogaja tudi v Sloveniji. Da bi ga vsaj nekoliko omilili, pa v društvu predlagajo, naj bo skrajni rok za razrešitev sporov pri CSD ali na na sodiščih  v primerih, da so vpleteni tudi otroci, devet mesecev.

Od vseh vpletenih ženskih organizacij pa pričakujejo opravičilo, saj v njihovem dejanju ne zaznavajo le blagohotnega obveščanja ali naprednega feminizma, temveč misandrijo (sovraštvo proti moškim), zakrito v boj proti nesporno zavržnemu dejanju družinskega nasilja. Neodsotnost opravičila pa takšno prepričanje le še utrjuje.

Da je neenaka obravnava moških in ženskih ob razvezi tudi dejanski problem, saj se otroci v nesporazumnih razvezah delijo v razmerju 9:1 v korist mater, smo na portalu Domovina pisali že pred petimi leti. Vendar pa se od takrat, vsaj kar se polemike ob skrajno neokusni kampanji Društva ženska svetovalnica, Društva za nenasilno komunikacijo in SOS telefona ni zgodilo ničesar.

Pritožba zaradi takšnega diskriminatornega odnosa je bila v tem času večkrat poslana tudi na Evropsko sodišče za človekove pravice. To je v enem od obravnavanih primerov tudi dejansko ugotovilo kršitve pri omejevanju njegovega družinskega življenja, zaradi česar je država očetu morala plačati 20.000 evrov odškodnine. Poleg sistemskih težav pa je razsodba razkrila tudi problem, da se socialne delavke pogosteje zbližajo z materami kot očeti, kar tudi vpliva na končni izid sporov.

Na to temo boste v prihodnjih dneh na Domovini lahko prebrali še komentar Milene Miklavčič

13 komentarjev

    • Isto. Poredko sicer, a če že, je mami vzela šibo v roke, a vedno samo, če očeta ni bilo zraven. In takrat je bolj bolelo njo kot nas otroke, saj sta oba z očetom imela zlato srce. Očeta se sploh ne spomnim, da bi me kdaj s šibo, je pa res, da smo vsako njegovo besedo izjemno spoštovali in je samo pogledal, pa smo že naredili prav. Otroci smo bili tudi vzgojeni, da nikoli nismo ugovarjali starim staršem (in starejšim), te smo tudi vikali. Menim, da družinsko naselje ni zgolj domena moških in v zadnjem desetletju, dveh, sem v delovnem okolju srečevala izjemno veliko agresivnih žensk, tako verbalno kot fizično agresivnih. Delale so, kar so hotele, vse na silo, na silo razdirale domove, in zakone, tudi lastne,, nevzgajale otroke, nasilne so bile v komunikaciji s sodelavkami ter sodelavci, do otrok, če niso prinašali samih petk, do učiteljev, zlorabljale so vse, ku so jim bili na poti. Seveda je temu bilo tako, ker so bile v delovnem okolju te zlorabe tolerirane (praviloma proti drugače mislečim), zelo verjetno tudi načrtne, sicer bi ta njihova nasilnost ostala prikrita v njihovih domovih. Tako da osebno dogme, da so samo moški nasilni, jaz ne kupim več. Sem pa srečna, da nisem več blizu tistih nasilnih možač. Naj mi nihče ne zameri, a po teh bridkih izkušnjah raje delam z moškimi sodelavci. Ker so za moje pojme bolj normalni. Menim, da normalen in uravnotežen človek ni nasilen ne do drugih ne do sebe. Neuravnotežene osebe, in veliko od teh je tudi žensk, pa se k nadilju in zlorabam ter manipulacojam rade zatekajo. Kampanja definitivno JE seksistična in prav bi bilo, da jo umaknejo in opozorijo, da nasilje ni vezano na en spol.

  1. Vsak naredi kdaj napako ampak tukaj bi pa morali vseeno prej pogledati, kaj so dali narediti. Takšno šlamastiko si ne bi smeli privoščiti. Jim predlagam, da kot protiutež pripravijo plakate, kjer bo slika otroka in zraven očeta z pozitivnim sporočilom lika očeta. Ta negativna propaganda je že prav bolezenska. Pozitivna sporočila dajo bistveno večji efekt kot negativna. To vemo že marketinški amaterji v podjetjih.

  2. Vprašajmo se, ali je bila nekdanja patriarhalna družba res nekaj tako slabega in ”nazadnjaškega”? Danes imamo drugo skrajnost, ko družba dobiva anti-moške poteze. Že mladi fantki so deležni šikaniranja: najprej s strani učiteljic v OŠ (kjer učiteljev skorajda ne vidijo in je moderna OŠ naravnana na dekliške vzorce odraščanja), nato vedno bolj tudi pri organih reda in miru (kjer jim kazni izrekajo policistke), najhuje pa je, ker feminizirano sodstvo takšne fante dokončno potolče in jih ni zmožno družbeno rehabilitirati. Odsotnost moških vlog v vsej družbeni vertikali je za mlade moške danes grozljiva, rezultat pa je poženščenost modernih slovenskih moških, ki jim manjka osebne zrelosti, samozavesti in odločnosti.
    Nihalo bo zopet moralo zanihati v smer moških pravic ter pravic moških, da živijo kot pravi moški, da se popravi škodljive posledice odrinjanja moških na rob moderne slovenske družbe. S tem pa bi navsezadnje tudi ženska dobila prostor, da odigra družbeno vlogo, ki ji pripada.

    • Rokc, jaz vaš poziv podpišem. Tradicionalna družina sploh ni bila slaba, tako moške kot ženske je vzgajala v trdne ljudi. Tradicionalna družina tudi ne pomeni, da ženske porivaš za šporhet in k čim prejšnji možitvi. Pri nas smo bile same hčere, pa nam starši nikoli niso odrekali pravice do izobraževanja in samostojnih življenjskih izbir, prav nasprotno, vse sta žrtvovala, da bi otroci živeli bolje, kot so naši starši. Ta udar na moške in odsotnost očeta, bodisi dejanska ali ker je kot moški v tej vlogi iz različnih razlogov onemogočen, producira same patološke narcise, čustvene pohabljence, saj če ni Ojdipskega konflikta, kot je učil že Freud, je tudi vzpostavitev normalne osebnostne strukture onemogočena. Posledics vidimo in poznamo.

    • Tradicionalna družba nazadnjaška!?? Nikakor ne!! Postavljena je bila struktura, ki je bila zgrajena na naravnem redu! Dokazano je to edino kar funkcionira in daje pogoje, da naslednja generacija ponotranji vrednote!
      Hvalim le ogrodje te zgradbe, do vsebine pa sem za nazaj in za naprej kritična! Oče mora opraviti svojo nalogo zaščtnika družinske celice. Stroga beseda DA, še bolje ob tem dober ZGLED, nikakor pa nasilje!! Moj oče jih je dostikrat skupil, pa ni vedel zakaj. Moj oče je mene še pošiljal klečat, pa tudi nisem vedela zakaj. Mi naših fantov nismo tepli dosledno nikoli, je pa mož dvakrat ponoči znorel in zlomil kuhalnice na ritih sinov, ki so se po polnoči v majhni sobi na pogradih stepli in je tekla kri. Nasilje? Da. Dvakrat! Tudi to preveč! Mati!? Poslušaj svojo naravo! Če imaš slabe izkušnje iz svoje družine, sd posvetuj! Podari otrokom intuitivno tisto, kar si sama pogrešala! Če te mika poklicna kariera, poskrbi za ravnotežje med službo in domom! Doma ni toliko pomemben čas sobivanja kot kvaliteta odnosov. Zaupaj otroku! Zraslo bo, kar seješ, četudi pozno! In ne tekmuj z možem! Mož ti je dan v dopolnitev in ti njemu tudi!
      Podprimo tradicionalno družino! Konzervativci vemo kaj je prav! Naše vrednote imajo večen rok trajanja!

Komentiraj