OECD predlaga Sloveniji davčno reformo, ki je v nasprotju s koalicijsko pogodbo

POSLUŠAJ ČLANEK
Slovenija potrebuje celovito davčno reformo, s katero bo preusmerila obremenitev s prispevkov za socialno varnost zaposlenih na dohodnino. Reforma mora biti vsaj javnofinančno nevtralna, piše OECD v poročilu Preoblikovanje sistema dohodnine v Sloveniji in predstavlja sveženj davčnih reform, katerih namen je Slovenijo pripraviti na staranje njenega prebivalstva.

OECD tako odprto kritizira mnoge socialistične ukrepe naše države. Ukrepi OECD so pravzaprav popolnoma nasprotni tistim, ki jih želi uveljaviti vladna koalicija in jih je skupaj z Levico zapisala v koalicijsko pogodbo.

Davčna reforma bi morala Slovenijo pripraviti na staranje prebivalstva. Reforma bi morala starejše delavce spodbuditi, da dlje ostanejo na trgu dela, mlajše pa, da prej vstopijo na trg dela. Prav tako bi morala zmanjšati brezposelnost, zlasti nizko usposobljenih delavcev.

OECD sicer ugotavlja, da je v zadnjem času vladi uspelo občutno zmanjšati proračunski primanjkljaj. Javni dolg se od leta 2016 zmanjšuje, davčni sistem in sistem socialnih prejemkov, ki imata močno prerazdelitveno vlogo, pa sta se ohranila. S celovito davčno reformo bi bilo zato treba zagotoviti še nadaljnje zmanjšanje javnega dolga, so prepričani.

Prav tako opozarjajo na hitro staranje prebivalstva v Sloveniji, saj naj bi bilo do leta 2050 več kot 30 % prebivalstva starejšega od 65 let, kar bo eden največjih deležev v državah OECD. Pri nas poleg tega starejši delavci prehitro zapustijo trg dela. Slovenija je najbolj uspešna med državami OECD glede stopnje zaposlenosti v kategoriji delavcev v najproduktivnejših letih, tj. od 25 do 54 let, za oba spola. A pri udeležbi delavcev starejših od 54 let pa je ena od najmanj uspešnih držav.

V državah OECD se z dohodnino v povprečju pobere 25 % skupnih davčnih prihodkov, v Sloveniji pa le 14 %. Nasprotno se s prispevki za socialno varnost v državah OECD v povprečju pobere 26 % skupnih davčnih prihodkov, v Sloveniji pa skoraj 40 %.

Kakšni bi morali biti ukrepi davčne reforme?


OECD Sloveniji predlaga davčno reformo, kjer bi večja vloga dohodnine v Sloveniji omogočila znižanje prispevkov za socialno varnost zaposlenih v višini pet odstotnih točk. To bi spodbudilo večjo delovno aktivnost ljudi, ki trenutno niso dejavni na trgu dela, vključno s tistimi z nizkimi dohodki, nizko usposobljenimi in starejšimi.

Za zagotovitev uravnoteženega proračuna bi bilo po njihovem mnenju potrebno preoblikovati dohodninsko lestvico. Kot možnost predlagajo odpravo najvišjega dohodninskega razreda, saj je 50-odstotna dohodninska stopnja previsoka, zlasti v kombinaciji z visokimi prispevki za socialno varnost zaposlenih. Davčne stopnje v drugem, tretjem in četrtem davčnem razredu (27 %, 34 % oziroma 39 %) bi se tako lahko zvišale, da bi prispevale k financiranju zmanjšanja prispevkov za socialno varnost zaposlenih.

Visoke davčne obremenitve dohodkov od dela in visoki stroški izpolnjevanja davčnih obveznosti zmanjšujejo spodbude za podjetništvo, so prepričani v OECD. Menijo tudi, da je potrebno pavšalno ureditev samozaposlenih preoblikovati in po možnosti odpraviti.

Prav tako ugotavljajo, da je financiranje slovenskega zdravstvenega sistema treba okrepiti. V zvezi s tem predlagajo številne možnosti za ukrepe, država pa bi morala izvesti tudi poglobljeno oceno učinkovitosti zdravstvenega sistema in sistema socialnega varstva.

Takšna ocena bi bila dobrodošla ob uvedbi ukrepov, ki bi Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije omogočili, da se osredotoči na svoje temeljne dejavnosti in poveča vzdržnost svojega financiranja zaradi izzivov, ki jih bo prineslo staranje družbe.

Še več predlogov si lahko ogledate v spodnji razpredelnici.


OECD predlaga višanje upokojitvene starosti


Za obravnavanje izziva majhne udeležbe mladih in zlasti starejših delavcev na trgu dela ter staranja prebivalstva v Sloveniji so potrebne reforme, ki presegajo davčno politiko, še menijo v OECD. Poleg ukrepov, ki odvračajo od predčasne upokojitve, bi lahko pripravili ukrepe, ki bi daljši obstanek na trgu dela naredili finančno privlačnejši. Slovenija bi lahko dodatno razvila tudi sisteme, ki omogočajo nemoten prehod med delom in upokojitvijo, kot sta na primer shemi dela s krajšim delovnim časom in delne upokojitve. Vlada bi morala razmisliti tudi o zvišanju zakonske upokojitvene starosti s 65 let na 67 let.

Plače v Sloveniji se samodejno povečujejo s starostjo delavca, ne glede na produktivnost delavca na trgu dela, kar negativno vpliva na priložnosti za delo, zlasti za starejše nizko kvalificirane delavce in glede na visoke prispevke za socialno varnost. Najbolje bi bilo, da bi se tako samodejno zviševanje plač s starostjo nadomestilo z alternativnim sistemom osebnih prejemkov.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30