Odzivi na podelitev evrokomisarskih mest: Hrvati zadovoljni z velikim, Slovenci naj bomo zadovoljni z malim
POSLUŠAJ ČLANEK
Prva potovanja novo izvoljene predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, ki je preko Slovenije križarila na Hrvaško, Madžarsko in Italijo, so nakazala, da se je Slovenija v novi evropski konstelaciji znašla na obrobju.
Po prepričanju mnogih je podelitev resorja za krizno upravljanje Janezu Lenarčiču še dokaz več naše vse bolj marginalne pozicije znotraj EU. Še posebej v primerjavi s sosednjo Hrvaško, ki je dobila eno od osmih podpredsedniških mest: Dubravka Šuica je predlagana za podpredsednico Evropske komisije za demografijo in demokracijo.
Hrvaški premier Andrej Plenković v tem vidi priznanje naraščajoče hrvaške moči znotraj EU. Za slovenskega premiera Šarca je "naš" resor »dober«, iz diplomatskih vrst pa prihajajo pozivi, naj bomo z njim zadovoljni, saj je (ne)pomemben toliko, kot ga znamo takšnega narediti sami.
"Za Hrvaško je velika čast, da smo dobili to mesto, hkrate pa je priznanje tudi meni", je hrvaški "izplen" za RTL komentirala 62-letna Dubrovničanka iz vrst HDZ-ja, Dubravka Šuica.
Nad podpredsedniškim mestom in resorjem za demokracijo in demografijo je bil navdušen tudi premier Andrej Plenković, ki je ocenil, da je Šuica dobila "izjemno pomemben resor", v čemer vidi tudi "priznanje hrvaški moči znotraj EU".
Šuica je še dejala, da je resor ravno tisto, kar so Hrvati želeli. "To nam je zelo pomembno. Demografija je problem tako na Hrvaškem kot v drugih država Evropske unije. Moramo najti način, da pomagamo ljudem, da ostanejo, kjer so rojeni in kjer jim je domovina," je še dejala za hrvaške medije.
Če so Hrvati glede "evropskega izplena" na splošno zadovoljni, pa so mnenja v Sloveniji deljena. Vladni politiki z Marjanom Šarcem in kandidatom Lenarčičem na čelu izražajo zadovoljstvo ter da je resor pomemben, saj gre za področje "človekoljubja". Tako razmišljajo tudi nekateri diplomati.
Neodvisni poznavalci razmer v mednarodnih odnosih pa so nad dodeljenim resorjem ter predvsem sporočilom, ki ga ta prinaša, mnogo manj navdušeni.
dr. Miro Haček tako za Domovino pravi, da nova sestava evropske komisije sporoča predvsem, da je komisija izrazit produkt dogovora med glavnimi igralci na evropskem političnem polju, velika večina (neznanih) imen pa, da gre za tretjo ligo evropske politike, z nekaterimi izjemami seveda.
Kot smo že navajeni, nadaljuje profesor politologije s FDV, so velike in politično pomembnejše države članice dobile tudi bolj vidne in (proračunsko) pomembnejše resorje.
"Med njimi pa seveda ni Slovenije, ki ima (precej) manj vpliven in (precej) manj pomemben resor kot v prejšnji sestavi komisije, kar je že samo po sebi pomembno sporočilo slovenski politiki in tudi slovenski javnosti, ki je doslej morda živela v zablodi o pomembnosti in daljnosežnosti slovenske politike, sedaj pa je te lepe pravljice najbrž res konec."
Po oceni Hačka še posebej bode v oči pomembnost resorja g. Lenarčiča in pomembnost resorja kandidatke iz naše južne sosede, ki ne samo da ima politično bolj viden in pomemben resor, ampak bo tudi podpredsednica Evropske komisije.
"Žal sta negativna kadrovska selekcija in povsem zgrešena slovenska zunanja politika neposredna krivca za ta izplen, s katerim nikakor ne moremo biti zadovoljni," zaključuje dr. Haček.
Da še zdaleč ne gre za najpomembnejši ali zaželen resor, ki je bil povrh vsega predstavljen med zadnjimi, se strinja tudi Hačkov profesorski kolega dr. Marko Lovec. Za MMC RTV Slo je dejal, da resor ni med favoriziranimi, prav tako pa ni med najlažjimi. "Na področju kriznega delovanja je problem EU-ja pomanjkanje enotnosti, mučno iskanje najnižjega skupnega imenovalca ter počasnost."
Dopisnica RTV Slovenija iz Bruslja, Mojca Širok, je prav tako ocenila, da Slovenija ne more biti ravno zadovoljna, ter izpostavila, da je Krizno upravljan le polovica resorja, ki ga je v dozdajšnji komisiji vodil Ciprčan Hristos Stilianides in ki je imel ob kriznem upravljanju še pooblastila in finančna sredstva za humanitarno pomoč.
Lahko nam gredo v nos hrvaški politiki, ampak oni so dobili podpredsedniško mesto ...
Diplomat in kolumnist Matjaž Gruden namiguje, da bi morali biti zadovoljni s tem kar smo prejeli in njegovo pomembnost razumeti skozi prizmo, kako vidimo sami sebe.
[do_widget id=podcast-playlist-3]
Po prepričanju mnogih je podelitev resorja za krizno upravljanje Janezu Lenarčiču še dokaz več naše vse bolj marginalne pozicije znotraj EU. Še posebej v primerjavi s sosednjo Hrvaško, ki je dobila eno od osmih podpredsedniških mest: Dubravka Šuica je predlagana za podpredsednico Evropske komisije za demografijo in demokracijo.
Hrvaški premier Andrej Plenković v tem vidi priznanje naraščajoče hrvaške moči znotraj EU. Za slovenskega premiera Šarca je "naš" resor »dober«, iz diplomatskih vrst pa prihajajo pozivi, naj bomo z njim zadovoljni, saj je (ne)pomemben toliko, kot ga znamo takšnega narediti sami.
"Za Hrvaško je velika čast, da smo dobili to mesto, hkrate pa je priznanje tudi meni", je hrvaški "izplen" za RTL komentirala 62-letna Dubrovničanka iz vrst HDZ-ja, Dubravka Šuica.
Nad podpredsedniškim mestom in resorjem za demokracijo in demografijo je bil navdušen tudi premier Andrej Plenković, ki je ocenil, da je Šuica dobila "izjemno pomemben resor", v čemer vidi tudi "priznanje hrvaški moči znotraj EU".
Šuica je še dejala, da je resor ravno tisto, kar so Hrvati želeli. "To nam je zelo pomembno. Demografija je problem tako na Hrvaškem kot v drugih država Evropske unije. Moramo najti način, da pomagamo ljudem, da ostanejo, kjer so rojeni in kjer jim je domovina," je še dejala za hrvaške medije.
Pomembno sporočilo slovenski javnosti, ki živi v zablodi o pomembnosti slovenske politike
Če so Hrvati glede "evropskega izplena" na splošno zadovoljni, pa so mnenja v Sloveniji deljena. Vladni politiki z Marjanom Šarcem in kandidatom Lenarčičem na čelu izražajo zadovoljstvo ter da je resor pomemben, saj gre za področje "človekoljubja". Tako razmišljajo tudi nekateri diplomati.
Neodvisni poznavalci razmer v mednarodnih odnosih pa so nad dodeljenim resorjem ter predvsem sporočilom, ki ga ta prinaša, mnogo manj navdušeni.
dr. Miro Haček tako za Domovino pravi, da nova sestava evropske komisije sporoča predvsem, da je komisija izrazit produkt dogovora med glavnimi igralci na evropskem političnem polju, velika večina (neznanih) imen pa, da gre za tretjo ligo evropske politike, z nekaterimi izjemami seveda.
Kot smo že navajeni, nadaljuje profesor politologije s FDV, so velike in politično pomembnejše države članice dobile tudi bolj vidne in (proračunsko) pomembnejše resorje.
"Med njimi pa seveda ni Slovenije, ki ima (precej) manj vpliven in (precej) manj pomemben resor kot v prejšnji sestavi komisije, kar je že samo po sebi pomembno sporočilo slovenski politiki in tudi slovenski javnosti, ki je doslej morda živela v zablodi o pomembnosti in daljnosežnosti slovenske politike, sedaj pa je te lepe pravljice najbrž res konec."
Po oceni Hačka še posebej bode v oči pomembnost resorja g. Lenarčiča in pomembnost resorja kandidatke iz naše južne sosede, ki ne samo da ima politično bolj viden in pomemben resor, ampak bo tudi podpredsednica Evropske komisije.
"Žal sta negativna kadrovska selekcija in povsem zgrešena slovenska zunanja politika neposredna krivca za ta izplen, s katerim nikakor ne moremo biti zadovoljni," zaključuje dr. Haček.
Da še zdaleč ne gre za najpomembnejši ali zaželen resor, ki je bil povrh vsega predstavljen med zadnjimi, se strinja tudi Hačkov profesorski kolega dr. Marko Lovec. Za MMC RTV Slo je dejal, da resor ni med favoriziranimi, prav tako pa ni med najlažjimi. "Na področju kriznega delovanja je problem EU-ja pomanjkanje enotnosti, mučno iskanje najnižjega skupnega imenovalca ter počasnost."
Dopisnica RTV Slovenija iz Bruslja, Mojca Širok, je prav tako ocenila, da Slovenija ne more biti ravno zadovoljna, ter izpostavila, da je Krizno upravljan le polovica resorja, ki ga je v dozdajšnji komisiji vodil Ciprčan Hristos Stilianides in ki je imel ob kriznem upravljanju še pooblastila in finančna sredstva za humanitarno pomoč.
Lahko nam gredo v nos hrvaški politiki, ampak oni so dobili podpredsedniško mesto ...
Šuica bo podpredsednica Komisije. https://t.co/OkIemhgUgh
— Žiga Turk (@ZigaTurk) September 10, 2019
Diplomat in kolumnist Matjaž Gruden namiguje, da bi morali biti zadovoljni s tem kar smo prejeli in njegovo pomembnost razumeti skozi prizmo, kako vidimo sami sebe.
Ponovno dokazujemo, da nas nihče ne more narediti manjših in bolj nepomembnih, kot to znamo sami. V naših očeh komisar iz Slovenije ne more dobiti pomembnega resorja, ker je kateri koli resor, ki ga dobi, po defaultu nepomemben, ker ga je dobil komisar iz Slovenije.
— Matjaž Gruden (@MGruden) September 11, 2019
Zaščita evropskega načina življenja v prihodnji @EU_Commission? Resor, ki naslavlja migracije oz. migrante kot grožnjo Evropi? Takšna skrajno desna & populistična retorika, ki se skriva za naslovom, ne bi smela imeti mesta v moderni EU komisiji. Pomaga pa krepiti ksenofobijo :(
— Tanja Fajon, mag. (@tfajon) September 11, 2019
[do_widget id=podcast-playlist-3]
Povezani članki
Ekskluzivno za naročnike
Domovina 141: 30 let uroka Depale vasi
27. 3. 2024 ob 6:29
Domovina 140: Kam gre denar od precenjenih železniških postaj
20. 3. 2024 ob 6:29
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Prihajajoči dogodki
MAR
29
V kapeli Zavoda ŽIVIM križev pot za življenje
15:00 - 15:45
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30
MAR
31
ZAJETI V IZVIRU - SLOVENSKI OTROCI LEBENSBORNA
18:00 - 19:00
APR
01
APR
01
KINO V ŽIVO: OKRONANA
19:00 - 21:00
5 komentarjev
Kraševka
Vsaka VLADA, pusti v državi in v Svetu svoj PEČAT.
Če imamo doma "šibko" vlado, so šibka vsa ministrstva in ves državni APARAT. To Evropa vidi in oceni, kaj nam lahko zaupa.
Sicer pa upam, če bo le nekaj naredil gospod Lenarčič, bo boljši od svijih predhodnikov. Ker Potočnik in Bulčeva dejansko niso naredili nič. Le svoj žep so si s plačo polnili, sicer pa so ostali neprepoznavni.
Friderik
Zdaj bom pa malo zloben: Kdor ni z malim zadovoljen, velikega ne zasluži.
Bomo pa kaj pogasili...bo rekel Šarec.
Alojzij Pezdir
Sporočilo predsednice nove Evropske komisije Ursule von der Leyen, da je ravno "krizni menedžment" rezerviran za kandidata iz Slovenije, ima kar nekaj možnih konotacij.
Očitno so že tudi v organih EU prepoznali Slovenijo kot državo v permanentni krizi in brez vsakršnih dolgoročnih političnih strateških dokumentov, zaradi česar se vladajoče garniture v RS nenehoma "po gasilsko" improvizirano in brez konceptov spopadajo z najbolj urgentnimi ujmami, težavami in zastoji.
In da smo v resnici "dežela gasilcev", se pravi pogumnih in odločnih improvizatorjev, ki se sproti odzivajo na urgentne ujme, je v prvem odzivu na vest iz EU javno prepoznal tudi premier Marjan Šarec. Najbrž je nekaj zdrave kmečke pameti v izbiri Slovenca za mojstra hitrih in odločnih odzivanj Evropske komisije na nepričakovano nastale krize, saj imamo pri nas častitljivo gasilsko tradicijo še od časov Avstro-Ogrske (150 let gasilstva) ter nadvse uspešno tudi dandanašnjo organiziranost in kadrovsko popolnjenost poklicnih in ljubiteljskih gasilskih ter drugih specializiranih enot Civilne zaščite. Pripadnikom teh enot ne manjka sočutja in solidarnosti s prizadetimi, medtem ko naši politiki praviloma nadvse radi delijo tuje denarce (menda jih bo imel naš komisar na voljo kar 11 milijard) in so v visokih mednarodnih funkcijah pogosto radi "bolj papeški od papeža".
Vse to govori v prid odločne in modre izbire predsednice Evropske komisije, ki pa očitno ni po volji naših "po toči zvonečih" strankokratov in pristran(kar)skih medijskih hujskačev. A, resnici na ljubo, bi slovenski strankokrati in medijski hujskači enako brez premisleka "pregrizli" in razvrednotili tudi katero koli drugo nalogo, ki bi jo nemara namenila kandidatu iz Slovenije. Pri eni ne bi veljala naloga oz. resor, pri kateri drugi pa ne bi veljal kandidat. Skratka, vselej bi "modreci" iz varnih zapečkov domačih političnih strank in njihovih hlapčevskih medijskih trobil kritizirali in se zgražali in pametovali, čeprav so bili v času, ko so vsi drugi po državah EU bolj ali manj spretno in tajno lobirali, tiho kot riti in so se rajši do onemoglosti "borili" v domačem "kurniku" oz. na domačem političnem "peskovniku".
APMMB2
Ni bistven, kaj dobiš, bistveno je , ka znaš iz dobljenega narediti.
Lahko te postavijo za redsednika države, pa če si butli tudi iztega ne zanaš narediti nič. Lahko te postavijo za predsednika državnega sveta pa to še nič ne pomeni. Imeli smo jih kar nejkaj pa niso naredli nič. Popolnma nič. Prišel je pa Kovšca in iz mrliča neredil čudež. Naredil je prvovrstno inštitucijo, ki je lahko vzor vsem ostalim državni inštitucijam. To je naredil Kovšca in nihče drug.
Imeli smo dva komisarja. Oba nista naredila nič. Pa bi lahko. Ampak ker sta bila za nič , nista naredila nič.
Lenarčič lahko naredi zelo dosti. Če ve, kaj mora naredit in če ve,kaj je sposoben narediti.
Če ve kaj mora narediti, bo lahko eden najboljših komisarjev doslej.
Postal je poveljnik 160.000 slovenskih gasilcev. Če mu vsak od njih pove, kaj delajo in kaj lahk stirijo, bo urška postala še majša in nepomembna. TOREJ lENRČIČ NAJPREJ H GASILCEM; nA POMOČ!!1
Hribarjev Rafko
"Danes mi pa meso res ne tekne, raje bom maline glodala", je rekla lisica, kateri je tik pred nosom volk požrl zalitega pujska. Da ji že pošteno kruli po želodčku, pa tudi ni razlagala...
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.