Odzivi na podelitev evrokomisarskih mest: Hrvati zadovoljni z velikim, Slovenci naj bomo zadovoljni z malim

Podoča podpredsednica Evropske komisije, hrvaška političarka Dubravka Šuica (vir: http://www.dubravka-suica.eu/)
POSLUŠAJ ČLANEK
Prva potovanja novo izvoljene predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, ki je preko Slovenije križarila na Hrvaško, Madžarsko in Italijo, so nakazala, da se je Slovenija v novi evropski konstelaciji znašla na obrobju.

Po prepričanju mnogih je podelitev resorja za krizno upravljanje Janezu Lenarčiču še dokaz več naše vse bolj marginalne pozicije znotraj EU. Še posebej v primerjavi s sosednjo Hrvaško, ki je dobila eno od osmih podpredsedniških mest: Dubravka Šuica je predlagana za podpredsednico Evropske komisije za demografijo in demokracijo.

Hrvaški premier Andrej Plenković v tem vidi priznanje naraščajoče hrvaške moči znotraj EU. Za slovenskega premiera Šarca je "naš" resor »dober«, iz diplomatskih vrst pa prihajajo pozivi, naj bomo z njim zadovoljni, saj je (ne)pomemben toliko, kot ga znamo takšnega narediti sami.

"Za Hrvaško je velika čast, da smo dobili to mesto, hkrate pa je priznanje tudi meni", je hrvaški "izplen" za RTL komentirala 62-letna Dubrovničanka iz vrst HDZ-ja, Dubravka Šuica.

Nad podpredsedniškim mestom in resorjem za demokracijo in demografijo je bil navdušen tudi premier Andrej Plenković, ki je ocenil, da je Šuica dobila "izjemno pomemben resor", v čemer vidi tudi "priznanje hrvaški moči znotraj EU".

Šuica je še dejala, da je resor ravno tisto, kar so Hrvati želeli. "To nam je zelo pomembno. Demografija je problem tako na Hrvaškem kot v drugih država Evropske unije. Moramo najti način, da pomagamo ljudem, da ostanejo, kjer so rojeni in kjer jim je domovina," je še dejala za hrvaške medije.

Pomembno sporočilo slovenski javnosti, ki živi v zablodi o pomembnosti slovenske politike


Če so Hrvati glede "evropskega izplena" na splošno zadovoljni, pa so mnenja v Sloveniji deljena. Vladni politiki z Marjanom Šarcem in kandidatom Lenarčičem na čelu izražajo zadovoljstvo ter da je resor pomemben, saj  gre za področje "človekoljubja". Tako razmišljajo tudi nekateri diplomati.

Neodvisni poznavalci razmer v mednarodnih odnosih pa so nad dodeljenim resorjem ter predvsem sporočilom, ki ga ta prinaša, mnogo manj navdušeni.

prof. dr. Miro Haček (vir foto: https://www.fdv.uni-lj.si)


dr. Miro Haček tako za Domovino pravi, da nova sestava evropske komisije sporoča predvsem, da je komisija izrazit produkt dogovora med glavnimi igralci na evropskem političnem polju, velika večina (neznanih) imen pa, da gre za tretjo ligo evropske politike, z nekaterimi izjemami seveda.

Kot smo že navajeni, nadaljuje profesor politologije s FDV, so velike in politično pomembnejše države članice dobile tudi bolj vidne in (proračunsko) pomembnejše resorje.

"Med njimi pa seveda ni Slovenije, ki ima (precej) manj vpliven in (precej) manj pomemben resor kot v prejšnji sestavi komisije, kar je že samo po sebi pomembno sporočilo slovenski politiki in tudi slovenski javnosti, ki je doslej morda živela v zablodi o pomembnosti in daljnosežnosti slovenske politike, sedaj pa je te lepe pravljice najbrž res konec."

Po oceni Hačka še posebej bode v oči pomembnost resorja g. Lenarčiča in pomembnost resorja kandidatke iz naše južne sosede, ki ne samo da ima politično bolj viden in pomemben resor, ampak bo tudi podpredsednica Evropske komisije.

"Žal sta negativna kadrovska selekcija in povsem zgrešena slovenska zunanja politika neposredna krivca za ta izplen, s katerim nikakor ne moremo biti zadovoljni," zaključuje dr. Haček.

Da še zdaleč ne gre za najpomembnejši ali zaželen resor, ki je bil povrh vsega predstavljen med zadnjimi, se strinja tudi Hačkov profesorski kolega dr. Marko Lovec. Za MMC RTV Slo je dejal, da resor ni med favoriziranimi, prav tako pa ni med najlažjimi. "Na področju kriznega delovanja je problem EU-ja pomanjkanje enotnosti, mučno iskanje najnižjega skupnega imenovalca ter počasnost."

Dopisnica RTV Slovenija iz Bruslja, Mojca Širok, je prav tako ocenila, da Slovenija ne more biti ravno zadovoljna, ter izpostavila, da je Krizno upravljan le polovica resorja, ki ga je v dozdajšnji komisiji vodil Ciprčan Hristos Stilianides in ki je imel ob kriznem upravljanju še pooblastila in finančna sredstva za humanitarno pomoč.

Lahko nam gredo v nos hrvaški politiki, ampak oni so dobili podpredsedniško mesto ...



Diplomat in kolumnist Matjaž Gruden namiguje, da bi morali biti zadovoljni s tem kar smo prejeli in njegovo pomembnost razumeti skozi prizmo, kako vidimo sami sebe.





Sodelujte v anketi o novodobnih grožnjah Sloveniji in svetu:

Create your own user feedback survey




[do_widget id=podcast-playlist-3]
KOMENTAR: Uredništvo
Kaj bi se sekirali, nas in Rusov je 150 milijonov
Da je bil Sloveniji iz Bruslja podeljen razmeroma nepomemben resor za krizno upravljanje, je predsednik vlade Šarec izvedel v Moskvi. Sporočilnost situacije, da je, ko se v EU delijo področja vpliva, slovenska oblast v Rusiji in utrjuje gospodarske vezi z njo, ki je pod gospodarskimi sankcijami Zahoda, presega golo simboliko. Pravzaprav lahko v njej iščemo razloge, da je naša zunanja politika Slovenijo znotraj evro-atlantskih povezav zapeljala tako na obrobje, v tolikšno marginalizacijo. Tolažbe iz diplomatskih vrst v smislu, da smo veliki ali majhni toliko, kot to vidimo sami sebe, so seveda jalov pesek v oči, ki ga razblini že pogled na vse bolj uspešno in vplivno južno sosedo, kateri so zunanjepolitične prioritete kristalno jasne in njena zunanja politika v smeri Zahoda zacementirana. V očeh Slovencev drugorazredni in nebogljeni Hrvati bodo sedaj imeli podpredsednico Evropske komisije, ki bo povrhu vsega skrbela še za demokracijo in demografijo. Kaj je večja klofuta slovenskim levičarjem, ki HDZ pogosto prikazujejo kot nekakšno ustaško stranko, ki Hrvaško vodi v novi fašizem?!? Ob dejstvu, da bodo Hrvati skrbeli še za evropsko demografijo ter vodili ekipo, ki se bo ukvarjala s prihodnostjo Evrope, pa si najbrž celo lahko oddahnemo. Zagotovo bodo prizadevanja prej šla v smeri evropskim narodom prijazne družinske politike in spodbujanja rojstev kot pa nadomeščanju izumirajočega prebivalstva preko množičnih migracij v EU iz Bližnjega vzhoda in Afrike, kot bi se tega lotil kdo drug, verjetno tudi slovenski evrokomisar. Slovenska oblast in diplomacija se po eni strani lahko sprenevedata, po drugi pa tolažita, da bo servilna politika do Rusov morda vsaj Krki in Riku prinesla kakšno materialno korist, če že ves slovenski izvoz v Rusijo predstavlja skromnih 1,9 % vsega našega izvoza. Pri vsem tem dejstvo, da se Vladimir Putin poleg voditeljev evropske radikalne desnice kot so Marine le Pen, Matteo Salvini in Alexander Gauland, pri svojih strateških načrtih rahljanja EU lahko vedno zanese tudi na slovensko levičarsko politično garnituro, izpade skorajda groteskno. Ampak brez skrbi, če bo Putinu Evropsko unijo uspelo razrahljati, razdeliti in skregati do te mere, da bo potrebna kriznega upravljanja, bomo z evrokomisarjem za krizni menedžment Lenarčičem ponovno vskočili Slovenci.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike