Odzivi na Lukašenkovo "prizemljitev" letala Ryanaira: ugrabitev, državno sponzorirano piratstvo, državni terorizem ...

Blaž Čermelj
POSLUŠAJ ČLANEK
Letu FR4978 na relaciji med Atenami in litovsko prestolnico Vilno je do pristanka manjkalo le še nekaj minut. A tik preden bi Ryanairovo letalo po rutinskem preletu zapustilo beloruski zračni prostor, ga je prestreglo vojaško letalo beloruske vojske ter ga prisililo, da je namesto pristanka na končni destinaciji opravilo še vmesni postanek v beloruski prestolnici.

Kaj kmalu je bilo jasno, da razlog tiči v beloruskem novinarju in političnem aktivistu Romanu Protaseviču, ki so ga oblasti takoj po pristanku strpale v zapor. Ta naj bi tik pred aretacijo sopotnikom na letalu povedal, da se zaveda, da mu v državi grozi smrtna kazen.

Dogodek je sprožil ostre odzive v mednarodni skupnosti, ki je nad dejanjem osupla. Pričakovati gre, da bo danes sledil usklajen odziv na najvišji politični ravni, saj je drevi predvideno srečanje voditeljev EU. Toda pri tem ne bo šlo brez težav, saj je preživetje režima v Belorusiji močno odvisno od tistega v njeni večji sosedi Rusiji. Premočan odziv pa bi Lukašenka še bolj potisnil v Putinovo naročje, česar pa si EU zagotovo ne želi.

Bombna grožnja in pristanek v Minsku


Kaj se je dejansko dogajalo na poletu, bo v naslednjih dneh pokazala mednarodna preiskava, v kateri ne bo manjkalo pravih informacij, pa tudi dezinformacij, saj se je beloruski režim ob pomoči tajnih služb na akcijo očitno dobro pripravil.

Tako naj bi agenti beloruske obveščevalne službe KGB, ki so očitno sledili Protaseviču, kmalu po vstopu v beloruski zračni prostor zakuhali incident zaradi domnevne bombne grožnje. Posredovalo je belorusko vojaško letalo, ki je civilno letalo družbe Ryanair pospremilo na letališče v Minsku in to kljub temu, da je bilo letališče v Vilni takrat letalu bistveno bližje. V letalu po pregledu niso našli eksploziva, je pa bil ob pregledu potnikov priprt 26-letni Roman Protasevič, nekdanji urednik kanala Minsk Telegram Nexta in znan kritik beloruskega dolgoletnega voditelja Aleksandra Lukašenka in njegove vlade.



Letalo je naposled pristalo v Vilni, vendar brez vsaj štirih potnikov, vključno s Protasevičem in njegovim dekletom.

Ostri odzivi, za katere je Lukašenku malo mar


Kaj si mednarodna skupnost misli o tej akciji, verjetno še najbolj povzamejo besede predsednika uprave Ryanaira Michaela O'Learyja, ki je za irsko radijsko postajo Newstalk dejal, da je bilo prisilno pristajanje "primer ugrabitve, ki jo financira država ... piratstvo, ki ga sponzorira država", izvedeno z namenom pridržanja disidenta novinarja.

Letalska družba je v uradnem odzivu zapisala, da obstoja nezakonito akcijo beloruskih oblasti, ki jo vidi kot letalsko piratstvo. Zapisali so še, da se z zadevo zdaj ukvarjajo varnostne agencije EU in NATO, pri čemer Ryanir polno sodeluje.

Podobno ostri so bili tudi politični odzivi, dejanje so hitro obsodili na Irskem, kjer je sedež podjetja Ryanair, pa tudi v ZDA, v Litvi, Latviji, na Poljskem, v Grčiji ... pa tudi na slovenskem zunanjem ministrstvu.



Izostal ni niti odziv najvišjih predstavnikov EU. Na omrežju Twitter sta se na incident odzvala tako predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, ki je zapisala: "Nezaslišano in nezakonito ravnanje beloruskega režima bo imelo posledice."



Predsednik Evropskega sveta Charles Michel pa je zapisal: "Beloruske oblasti pozivamo k takojšnji izpustitvi letala in vseh potnikov." Ob tem je pozval je k preiskavi s strani Mednarodne organizacije civilnega letalstva (ICAO).



Vendar so njihove izjave sprožile tudi kar nekaj kritik, češ da so premile. Toda ne gre pozabiti, da bo skupen evropski odziv sledil šele danes zvečer, ko bo dokončno jasno, kako močno bo EU kaznovala režim v Minsku.


Sankcije bodo hude


Nobenega dvoma ni, da bodo sankcije za režim boleče, saj pravega potrpljenja z Lukašenkom v Evropi ni več. Toda EU pri uskladitvi sankcij čakajo tudi določene težave. Pri tem je sicer večja ovira kot sam Lukašenko odnos med Belorusijo in njeno večjo sosedo Rusije. Jasno je namreč, da si Moskva želi, da trenutni režim v Minsku ostane. EU pa si z odzivom vsekakor ne želi doseči, da bi bila država s hudimi sankcijami še bolj potisnjena v Putinovo naročje, temveč mora pustiti tudi odprta vrata za zbliževanje z zahodom in Evropsko unijo.

To pa bo najverjetneje razočaralo najbližje sosede, Latvijo, Litvo in Poljsko, ki jim je že dolgo jasno, kako grob je režim v Minsku in da ga nekakšne simbolične kazni prav gotovo ne bodo spametovale.



Samo v zadnjem letu naj bi bilo zaradi protestov proti režimu aretiranih od 30.000 do 35.000 ljudi.

Več o dogajanju v Belorusiji si lahko preberete v intervjuju s Svetlano Tihanovsko ter Valerijem Kavaleuskim (1. del) (2. del), ki sta bila pred kratkim objavljena prav na našem portalu.







Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Poljski predsednik je Mateuszu Morawieckemu omogočil oblikovanje vlade
  • 07. 11. 2023
Vlada potrjevanje zakona o obnovi zaradi »nejasnih zadev« prestavlja na četrtek
  • 22. 11. 2023
Kmetijsko ministrstvo odpravilo odločbo o odvzemu goveda pri Krškem
  • 28. 12. 2023

Prihajajoči dogodki

Ogled koledarja