Odzivi na deželne volitve v nemških medijih: plebiscit proti politiki odprtih meja

Svet

Uredništvo

Komentarjev: 2

Včeraj so v treh zveznih deželah v Nemčiji – Saška-Anhalt, Baden-Wüttemberg in Porenje-Pfalška potekale volitve, v katerih je CDU (Krščansko-demokratska unija) Angele Merkel doživela velike izgube. 

Nepričakovano veliko podpore je dobila desničarska stranka AdF, komentatorji menijo, da zaradi Merklove neodločne politike v migrantski krizi.

Najhujši poraz je CDU doživela v deželi Baden-Wüttemberg, kjer je stranka izgubila 10% glasov ter tako s 27,5% podporo pristala na drugem mestu, takoj za Zelenimi z 32% podporo. Socialni demokrati so prejeli 13%, stranka AfD (Alternative für Deutschland) pa 12,5%.

V deželi Porenje-Pfalška so vodilno mesto – 37,5% – prevzeli socialni demokrati, sledi ji CPU z 32% podporo, AfD pa se je z 10% prvič prebila v parlament.

V deželi Saška-Anhalt je CDU z velikimi izgubami vendarle ostal na prvem mestu, dobila je 30% podpore, na drugem mestu pa je pristala AfD z 22% glasov.

Grafi glasov po regijah na volitvah 1. 3. 2016. Vir: spiegel.de Za povečan ogled kliknite na ikono.
Grafi glasov po regijah na volitvah 1. 3. 2016. Vir: spiegel.de Za povečan ogled kliknite na ikono.

Regionalne volitve kot plebiscit o migrantski problematiki

Končno je o migrantski politiki svoje mnenje – preko volitev – izrazilo tudi ljudstvo, piše Bernd Ulrich za Die Zeit.

“Sporočilo volitev za kritike migrantske politike Angele Merkel je jasno: ljudstvo si je regionalne volitve razlagalo kot plebiscit proti politiki odprtih meja,” piše tudi Robin Alexander za Die Welt.

Dvotretjinska večina liberalne migrantske politike nista pogoj za stabilnost

Kljub vsemu sta v povprečju vseh treh dežel dve tretjini glasovali za stranke, ki podpirajo relativno liberalno migrantsko politiko Angele Merkel, ali pa še liberalnejšo. Veliko pa jih je tudi volilo za AfD, ki jo Bernd Ulrich označuje kot “deloma rasistično”. “Vsekakor ti dve tretjini nista stabilna osnova za stanje v deželi spreminjajoče se politike,” dodaja.

Mora Merklova postaviti svoji migrantski politiki postaviti trdnejše okvirje?

O dobrih rezultatih stranke AfD Bernd Ulrich piše, da se jih ne sme zanemariti, kljub temu pa ni nobene osnove, da bi stranko postavili v osrednji del politične debate. Meni, da so dobre rezultate dobili predvsem zaradi migrantske krize.

S tem, da je vzpostavitev AfD zgolj trenutno in da je vzrok ravno migrantska kriza, se strinja tudi Sebastian Fischer v komentarju za Der Spiegel. Zmagoslavje AfD vidi kot “ponižujoče in nevarno.” Zaradi nje je na izgubi tudi levica, saj je zaradi nje slednja izgubila volivce, ki so drugače protestno volili drugo stranko. “Demokratične sile morajo postati odločnejše. To se zadeva tudi kanclerke, ki mora svoji migrantski politiki postaviti trdnejše okvirje,” meni Fischer.

Presojanje volitev skozi današnjo situacijo

“Kako se te volitve presoja, je odvisno od tega, s čim se jih primerja – s starimi časi ali rezultati zadnjih mesecev – milijonom prišlekov pretežno islamske vere, brez primere stresen administrativni, kulturni, politični in človeški preizkus, med katerim se zgodi še Köln,” Bern Ulrich zaključuje svoj komentar.

Alternative für Deutschland (Alternativa za Nemčijo) je desničarska in evroskeptična politična stranka v Nemčiji, ustanovljena leta 2013. Je sicer deloma naklonjena Evropski uniji, želela pa bi ukiniti evro.

Izraža tudi nenaklonjenost k imigriranju in nasprotovanje  homoseksualnim porokam. Izogibajo pa se skrajni desnici, kot  je npr. Nacionaldemokratska stranka Nemčije, kljub temu pa ji mediji pogosto očitajo skrajnodesničarsko leksiko. 

Del slovenske desnice vesel slabšega rezultata Merklove na račun Alternative za Nemčijo

Ob migrantski krizi se jasneje rišejo vzporednice med slovenskimi in nemškimi političnimi grupacijami.

Zanimivo je denimo opazovati, da se del slovenske desnice bolj ali manj odkrito veseli slabšega rezultata nemške krščanske demokracije pod vodstvom Merklove in pritrjuje stališčem, kakršne do migrantske politike zavzema populistična Alternativa za Nemčijo.

Slednje se dogaja v času, ko je v Sloveniji trajnejše nastanjenih nekaj sto beguncev, oziroma prosilcev za azil, medtem ko jih ima Nemčija skupaj več kot milijon.

Res pa smo Slovenci nemško politiko “odprtih vrat” občutili ob množicah migrantov, ki so na poti v nemški raj prečkali našo deželo, za servisiranje česa smo zapravili kar nekaj davkoplačevalskega denarja.

Kljub vsemu je na mestu vprašanje, kako močno bi dejanja nasprotovanja migrantom in beguncem eskalirala v Sloveniji, če bi se tukaj srečevali s primerljivimi številkami. Bi se napadi in požigi migrantskih centrov dogajali tudi pri nas?

Nekateri menijo, da volilni rezultat za beguncem naklonjeno politiko Merklove v resnici ni slab (“močna Alternativa za Nemčijo, a še vedno majhna, jasne zmage beguncem naklonjenih kandidatov, Merklova in Gabriel (predsednik SDP) nista ogrožena”):

Povezani članki

2 komentarja

  2. Ne razumem zakaj Slovenija rešuje napake Angele Merkel, saj ni naša predsednica. Angela si je želela Nobelovo nagrado za mir in obremenila vso Evropo. Ker so že njeni rojaki siti migrantov,jih bomo morali sprejeti mi. Pri nas preko 30 odstotkov ljudi živi pod pragom revščine,zakaj ne pomagamo svojim? Res je bolj popularno,da vzdžujemo tujce (muslimani so vendar bogatejši kot mi). Mi imamo le toliko otrok,kot jih lahko solidno prežiljamo. Slabo je to,da so nas Slovence tujci radelili. Če nisi,zato,da vdržiješ tujce si fašist. Na površje so j prišli razni politiki,ki v svojem življenju še nič pozitivnega niso naredili za Slovenijo. Ob osamosvojitvi sem bila srečna,sedaj pa imamo novega okupatorja. Olga Šebenik

Komentiraj