Odziv generalnega direktorja RTV Kadunca na intervju z mag. Igličarjem na Domovini

Uredništvo
20

V uredništvo smo prejeli odziv generalnega direktorja RTV Slovenija Igorja Kadunca na naš odmeven intervju z mag. Aleksandrom Igličarjem.

Igličar je kot nekdanji član nadzornega sveta RTV Slovenija (predlagan s strani SMC) dober poznavalec poslovanja nacionalne medijske hiše saj v obdobju med 2015-2018, ko jo je sam nadziral. V intervjuju govori o razhajanjih glede vizije in upravljanja, ki jih je imel z generalnim direktorjem Igorjem Kaduncem.

Spodaj objavljamo Igličarjeva stališča in odziv generalnega direktorja RTV Slovenija Igorja Kadunca.

Igličar: “Pri televiziji se mi je zelo hitro pojavila dilema – naj bo televizija ponudnik programov ali naj bo hkrati tudi producent oddaj? V Evropi so različni modeli. BBC denimo je prvenstveno ponudnik programov, ključne oddaje da posneti producentom na trgu. TV Slovenija pa to združuje. Ko sem na nadzornem svetu izpostavil to dilemo, je bil odgovor s strani vodstva RTV: “Kdo pa zna v Sloveniji delati bolje kot mi?” Na to dilemo vodstvo RTV-ja ni nikoli odgovorilo, tudi v strateškem načrtu ne. “

Kadunc: “Ni res, da vodstvo v Strategiji razvoja RTV Slovenija 2018 – 2022 ni odgovorilo na dilemo, ali naj bo televizija le ponudnik programov ali oboje. Zelo natančno je zapisano, da bo seveda tako ponudnik programov, kot v pomembnem delu, torej tam, kjer ima produkcijske prednosti, tudi producent, pri čemer pa bo predvsem pri igranem programu kupovala oddaje. Sicer pa to predvideva tudi zakonodaja. Sprašujem se, ali je gospod Igličar ne pozna? Ali morda ne ve, da je tudi BBC tako ponudnik programov kot producent? Produkcijo je BBC celo izločil, ker lahko izdelke uspešno prodaja tudi drugim. Le kako je to lahko spregledal … Kot sem že večkrat pojasnil, so (odgovorni) uredniki vedno odgovorni za gospodarno ravnanje tako z denarjem kot s kadri. Ob tem jim pomagajo tudi producenti.”

Igličar: “Gospod Kadunc je že takrat dejal to, kar ponavlja še danes v medijih – da RTV dobi premalo sredstev za izvajanje svojih dejavnosti, da je prispevek za RTV premajhen …”

Kadunc: “Če je RTV Slovenija v letu 2017 nominalno (!) imela za 8,5 mio evrov manj prihodkov kot leta 2012, v letu 2018 za 7,8 mio evrov manj in 2019 za 5,7 mio evrov manj, bi pričakoval, da bi vsak z znanjem ekonomije razumel, da je v takšnih razmerah težko poslovati brez negativnega rezultata; posebno ob dvigu cen za pravice in stroške dela, ki so povsem izven našega dosega. Cene za pravice se oblikujejo na svetovnem trgu, stroške dela nam določata Vlada RS in sindikati javnega sektorja, saj smo vključeni v sistem plač v javnem sektorju. Pri tem je bilo v letu 2012 še za 10,3 mio evrov dodatnih prihodkov. Poudarim lahko le to, da je RTV Slovenija z velikimi prizadevanji v mojem mandatu ustvarila več prihodkov (brez dodatne injekcije v obliki delnic in obveznic) kot leta 2012!”

“Povsem možno je, da je izjavo res prišlo posneti šest ljudi, saj so verjetno takrat kaj snemali tudi v muzeju. In praksa je bila, da se za vse prispevke (tudi Kulturnega in umetniškega programa) poskušajo narediti čim bolj kakovostni posnetki. To pa pomeni predvsem dobro osvetlitev. V ekipi so verjetno bili novinar, snemalec, asistent snemalca, lučkar in tonski mojster. Ja, in še voznik. Že nekaj časa zmanjšujemo ekipe oziroma težimo k racionalizaciji. Tako smo voznika usposobili tudi za lučkarja ali pa se prispevek na terenu posname brez prisotnosti tonskega mojstra. Ekipe dejansko zmanjšujemo, se pa postavlja vprašanje, ali bi bili gledalci zadovoljni tudi, če bi bila slika ali zvok slabše kakovosti. In na vedno boljših televizijskih sprejemnikih se to hitro opazi. Trudimo se, da so naši izdelki tudi po tehnični plati vredni profesionalne televizije oz. radia.”

Igličar: “Gospod Kadunc zdaj v javnih razpravah sprašuje: Ali naj krčimo programe za manjšine? Ali naj se odpovemo regionalnim centrom? Kaj naj s simfoničnim orkestrom? Na vse to je gotovo treba odgovoriti. Ampak tovrstnih vprašanj si vodstvo RTV-ja doslej sistemsko ni postavljalo. Namesto tega je reklo – to je naš program in za ta program je prispevek premajhen.”

Kadunc: “Ni res, da si vodstvo ni zastavljalo vprašanj, ali naj RTV Slovenija opravljanje kakšne dejavnosti opusti. Ampak vedno je ob tem prevladalo mnenje, da je to pristojnost ustanovitelja in ne vodstva RTV Slovenija. Je res tako težko razumeti, da RTV Slovenija izvaja samo tiste dejavnosti, ki so predvidene z Zakonom o RTV Slovenija? In dokler Programski svet v okviru sredstev oblikuje in potrjuje zahteve za ta program, vodstvo res ne more narediti veliko.”

Igličar: “RTV je v začetku 90. let na predlog Igorja Kadunca, ki je bil takrat odgovoren za finančno-računovodsko poslovanje, kupila delnice Eutelsata, ki so kasneje prinesle velike zaslužke in pomenile veliko finančno pomoč pri delovanju zavoda. Nadzorni svet si je v času mojega mandata zelo prizadeval, da bi bila ta sredstva namenjena le za strateško-razvojne projekte in ne za tekoče poslovanje. A to se ni zgodilo.”

Kadunc: “Prav tako ne drži, da bi RTV Slovenija ob koncu 90. let kupila delnice, ker tega javni zavodi ne smejo, ampak je v soglasju z Vlado RS izkoristila možnost sovlaganja v medvladno organizacijo EUTELSAT IGO, ki se je pozneje privatizirala. Poudarjam, da v mojem mandatu ni bila prodana niti ena delnica. Predlagali smo, da bi jih prodali za nadomestno gradnjo na Komenskega 5, da bi izkoristili učinke sinergije med TV, Radiem in MMC na področju informativnih programov, vendar večina članov Nadzornega sveta, domnevno tudi gospod Igličar, takrat temu ni bila naklonjena. Žal se je vrednost delnic zaradi epidemije koronavirusa prepolovila. Bo kdo kdaj zahteval odgovornost tistih, ki so preprečevali prodajo delnic in s tem povzročili izgubo premoženja RTV Slovenija?!”

Igličar: “Na RTV-ju sem bil tudi predsednik odbora za ekonomiko in poslovanje, kamor sem vložil veliko časa in truda. RTV je razvijal model upravljanja podatkov, da bi ugotovili, kolikšen je strošek (minute) posamezne oddaje. A tudi ta projekt ni bil uresničen.” 

Kadunc: “Prav tako ni res, da naj bi opustil projekt porazdeljevanja vseh stroškov po oddajah, da bi dobili polno ceno minute oddaje. Pokazalo se je, kar strokovnjaki na RTV Slovenija vemo, da ta podatek za planiranje in nadzor ni relevanten in tako na TV Slovenija ni nihče uporabljal tega. Za urednike in producente je dovolj informacija o stroških posamezne oddaje z internimi in zunanjimi stroški (in s tem dobijo tudi informacijo o stroških na minuto). Nadzorni svet se je na svoji 15. redni seji dne 20. 6. 2019 seznanil z delovanjem porazdeljevanja stroškov po oddajah oz. programih na ravni RTV Slovenija ter pojasnilom vodstva, da že implementirani sistemi zagotavljajo ustrezno globino podatkov za poslovno planiranje, operativno spremljanje stroškov in poročanje.”

Sedaj tudi razumem, zakaj je imel gospod Igličar toliko pripomb. V mojem mandatu smo za nedoločen čas zaposlili okoli 140 od skupno več kot 500 sicer stalnih sodelavcev, temelji za to pa so bili postavljeni še v času, ko jaz še nisem bil generalni direktor RTV Slovenija. Po zakonu smo jih bili namreč dolžni zaposliti, saj so izpolnjevali vse pogoje rednega delovnega razmerja. Če jih ne bi zaposlili, bi tvegali odškodninske tožbe.

Igličar: “V zadnjih odzivih RTV na aktualne predloge je tudi kar nekaj zavajanj. Zelo me zaboli, ko recimo generalni direktor pravi, da bo zaradi predvidene izločitve oddajnikov in zvez v nov gospodarski subjekt RTV izgubila 8 milijonov EUR. Ob tem pa ne pove, da tudi stroškov ne bo več, tako vzdrževanja kot zaposlenih (na oddajnikih iz zvezah je namreč zaposlenih več deset ljudi). RTV bo torej le ob zaslužek oddajnikov in zvez. Tak način komuniciranja je zame čista manipulacija.”

Kadunc: “Osupnilo pa me je zapisano, da strokovnjak ekonomije »ne zna« prebrati podatkov OE Oddajniki in zveze. Potem bi namreč vedel, da je imela enota npr. v letu 2018, ko je še bil član Nadzornega sveta in bi moral nadzorovati poslovanje RTV Slovenija, res »le« 7,4 mio evrov zunanjih prihodkov ob 7,9 mio evrov zunanjih odhodkov. Vendar je tudi zapisano, da ima enota za 8,4 mio evrov »internih prihodkov«. Toliko bi morala RTV Slovenija plačevati Oddajnikom in zvezam d. o. o. za oddajanje programov. In še DDV. Je to res tako zelo težko razumeti? V predlogu zakona namreč nikjer ni zapisano, da naj bi novo državno podjetje brezplačno oddajalo programe RTV Slovenija. Upam, da gospod Igličar ustrezno popravi svojo izjavo. Vsi podatki so mu na voljo! Napaka v višini 8 mio evrov namreč ni zanemarljiva.”

20 KOMENTARJI

    • G. Kadunc na žalost ni primeren za vodenje takšnega zavoda kot je RTV. Njegovi odgovori so izmikajoči, prelaga odgovornost na nadzorni svet (ki nima upravljalskih pristojnosti), nikjer ne pojasni optimizacije stroškov ampak stalno razlaga da imajo vedno več stroškov ipd. Takega direktorja bi v podjetju že zdavnaj odpustili. Je pa jasno razvidno, da imata g. Igličar in g. Kadunc popolnoma drugačen pogled na vodenje zavoda, zato so odgovori taki kot so.
      Dejstva pa so vsekakor sledeča:
      1. RTV je postala politično pristranski medij
      2. Stroški so v zadnjih letih izrazito naraščali
      3. g. Kadunc je predlagal zvišanje RTV prispevka za pokrivanje stroškov brez vsakršnega rezanja stroškov znotraj organizacije
      4. RTV se ukvarja z dejavnostmi, ki ne spadajo v njeno poslanstvo – to je potrebno izločiti iz njenega upravljanja
      5. RTV nima kaj nasprotovati novim usmeritvam delovanja. Če to zahteva lastnik, naj direktor prilagodi poslovanje ali odide. RTV ni socialistična organizacija, kjer lahko delajo, kakor jim paše.

      • Dobro ste povedali.

        Kadunc se ne zaveda, da je odgovoren vsem DRŽAVLJANOM, ki ga plačujejo in imajo pravico od njega tudi zahtevati IZBOLJŠAVE.

        Kadunc pa misli, da je njegov gospodar Levica in vsi okrog njega zaposleni NOVINARJI. Niti pomisli ne, da nima pravice samo zahtevati denar od nas, ne, da bi bil dolžan zadovoljiti vseh gledalcev in poslušalcev in ne nazadnje – tudi PLAČNIKOV.
        “Fant” ni primeren za to delovno mesto.

      • No,… @Slovencsm, lastnik pa je v tem primeru država, ki jo predstavljajo vsi poslanci, ne samo vladna koalicija.
        Poleg tega mislim, da je direktorjeva dolžnost lastnika seznaniti s finančnim primanjkljajem, če se izkaže, da ta obstaja. Na lastniku pa je, da se odloči, ali bo zagotovil več sredstev, ali pa bo katero od aktivnosti ukinil, tako da se s točko 5 popolnoma strinjam.

  1. V zadeve okrog financ se ne morem spuščati, ker sem popoln laik. Kot gledalko RTV programov pa bi me zanimalo mnenje spoštovanega gospoda direktorja o uravnoteženosti informativnih programov. Kako komentira dejstvo, da je velika večina urednikov in novinarjev levičarjev in tega ob svojem “profesionalnem, neodvisnem” delu prav nič ne skrivajo? Kako je bil zadovoljen z navijaško držo v času vzpona Marjana Šarca? Kako razume angažma prve dame televizije, Miše Molk, na protestih? Kako razume odsotnost vsakršne pohvale aktualni vladi, katere uspešnost prepoznava vedno večje število ljudi?
    Bojim se, da bi se z referendumom o medijski zakonodaji zadeva za RTV slabo končala. Ne želimo si referenduma, ker računamo, da bo prišlo do spoznanja, da je depolitizacija javnega medija prepotrebna. Z veseljem bomo plačevali prispevek ( po potrebi tudi višji!), le zagotovite nam tisto kar nam v demokratični državi pripada. Marsikatere oddaje pa bi bilo vredno pohvaliti, a o tem kdaj drugič, ko premagamo “virus”, ki nas pesti.

    • Šalotka, podpišem.
      Res ali ni res, kar pravi Kadunc ali Igličar, se bodo že zmenili. Tisto kar nas konservativno usmerjene gledalce zanima je uravnoteženost predstavitve političnih pogledov. Zanima nas, zakaj bi morali vsi plačujoči rtv davek poslušati samo eno skrajno levičarsko propagando. Kot, da bi bila to edina pravovernost v državi. Tudi mi, ki smo konservativnih vrednot, smo državljani te države. Pred tem pa si vsi zaslužimo poštenost in resnicoljubnost poročanja.
      V Angliji je z BBC isti problem. Ankete so pokazale, da je 60% ljudi proti obveznem plačevanju tako imenovane naročnine in zahtevajo od vlade, da to uredi.

  2. No, ja, Kadunc, pridelava minusa pac ni tezko delo! Slovenski Stalin ti ploska,, ker udejanjas njegov moto o kupljenih medijih. Pritlehni Bergant in “ turbo anus” ti bosta nedvoumno sledila. Tudi solatarica Carlova in presstitutke tudi, a to so samo dokazi tvoje nesposobnosti!

  3. O poslovanju javnega zavoda RTV Slovenija, ki ga z dodatnimi davčnimi obveznimi mesečnimi prispevki plačujemo vsi plačniki električne energije, se nima smisla spopadati z generalnim direktorjem RTVS: za kompetentne poslovne, finančne in kadrovske ocene je odgovoren in pristojen nadzorni svet RTVS, a tudi zunanji pristojni in poklicani organi države.
    Za državljane RS kot obvezne plačnike in prostovoljne uporabnike celotne dejavnosti in programov RTVS je mnogo bolj pomembno vprašanje:
    ali imamo prisilni plačniki dejavnosti in programov RTVS kakršno-koli možnost vpliva na radijske, televizijske in spletne programe monopolne državne medijske hiše RTVS in
    ali se imamo možnost prisilnim dajatvam za dejavnosti in programe, ki jih morebiti sploh ne spremljamo, legalno in formalno odreči?
    Seveda je na obe temeljni vprašanji odgovor NE!, kar je porazen odgovor glede na siceršnjo raven ustavnih in temeljnih človekovih svoboščin in pravic državljanov v RS in članicah EU.
    Glede na to, da poslovni menedžerji, uredniki, novinarji in drugi programski delavci z javnega zavoda RTVS svobodno razpolagajo z okoli 120 milijoni zbranih finančnih sredstev od plačnikov obveznega RTV prispevka, h katerim moramo dodati še zajetna dodatna sredstva komercialnega trženja programov in storitev, je seveda popolnoma logično, da se več kot 2000 socialno privilegiranih državnih uslužbencev prezirljivo požvižga na mnenja zainteresirane javnosti ter se obnaša nezaslišano samopašno, naduto in samozadostno, kot bi bili prav menedžerji, uredniki, novinarji in drugi programski delavci na rtvs edini lastniki, upravljalci in voditelji javnega zavoda. Zaradi take zblojene in sprevržene prevladujoče miselnosti med zaposlenimi državnimi uslužbenci na javnem zavodu seveda zaposleni in zunanji pogodbeni sodelavci “javne RTVS ne dajo!”
    Ključni problem informativnih programov javnega zavoda RTVS pa je slej ko prej, da so ti programi mnogokrat opazno neprofesionalno pristranski, včasih celo aktivistično navijaški in hujskaški ter izjemoma celo sovražno izključevalni in nedemokratično diskriminatorni.
    Kar pomeni da celoviti in večmedijski javni RTV servis ni svobodni, neodvisni, distancirani, objektivni in nevsiljivi MEDIJ, ki bi moral posredovati VSE, kar relevantnega, legalnega in legitimnega, v skladu z veljavno ustavo in zakonodajo ter univerzalnimi temeljnimi človekovimi svoboščinami nastaja v Sloveniji, Evropi in po svetu.
    Nasprotno, javni RTV servis je prepogosto sredstvo in nedostojni oz. neprofesionalni odraz subjektivnih svetovnonazorskih, ideoloških, političnih, komercialnih, trendovskih, senzacionalističnih in profitoljubnih zasvojenosti svojih odločevalcev, menedžerjev, urednikov, medijskih voditeljev, programskih delavcev in celo lastnih medijskih analitikov in kritikov v drugih medijih.
    Cilj vsake resnične demokratične reforme in notranje prenove javnega servisa RTVS je torej obenem maksimalno preprost in maksimalno zahteven: iz politično jasno opredeljenega dejavnega akterja na eni fronti aktualne slovenske dnevnopolitične scene se mora javni zavod RTVS “potegniti nazaj”, se “umakniti s politične fronte” in postati neodvisen, strokovno visoko kvalificiran, neopredeljen, profesionalen, svoboden in pošten MEDIJ na področju radia, televizije, spleta, AV programov na zahtevo in njihovega vestnega ter profesionalno neoporečnega arhiviranja za zgodovino naroda in države.

  4. Če govorijo o kvaliteti in hkrati sproducirajo intervju s predsednikom vlade kjer ima slednji zmazan zvok, potem ne vedo o čem govorijo. Očitno niso dovolj kompetentni (strokovni), da bi ocenjevali kaj je kvaliteta in koliko denarja zanjo potrebujejo. Njihovi rezultati enostavno ne potrjujejo besed in je škoda o tem sploh še razpravljat.

  5. Krtivični smo do Igorja Kadunca, generalnega direktorja RTV Slovenija.

    Ni šala mala za 4.454 Evrov z dodatki, tako rekoč brezplačno, voditi mastodont s preko 2.200 zaposlenimi, od katerih ena četrtina nič ne dela, druga četrtina skoraj nič ne dela, tretja četrtina slabo dela, četrta četrtina, pa dela to, kar v lastno jezo gledate in poslušate.

    • Dobro povedano. In tako se jih pripelje 6 narediti en usran intervju. Kadunc pa prijavi, da je po novem šofer še lučkar. Hudo, kakšna racionalizacija. Šoferja so naučili lučko prižgati. Ne verjamem, da je možno to ustanovo popraviti. To so pobožne želje, zato je omenjeni referendum edina opcija, da se razmere normalizacijo.

      • Tamladga sm že na kile pojedel, kmalu pa bo cajt še za preostalena izkopati. Ne skrbi, njiva polna in bogata z vsemi mogočimi pridelki. Če boš kaj lačen povej, ti pošljem cajno ali dve zelenjave.

  6. RTV Lidlo-vizija. Ker spremljam vse tipe programa oz. prispevkov in oddaj drugih TV in znatnega dela Ra postaj v nekdanji Jugoslaviji, lahko profesionalno trdim, da ima RTV Slovenija po izvedbi najbolj bedne oddaje, tematsko pa močno antinacionalne oziroma protislovenske ter izrazito levičarske. Na primer: sobotna oddaja za predšolske otroke, pri njih se začne, je opremljena z otroškim petjem slovenskih pesmi, oddajo HUDO, z zelo bednim jezikovnim znanjem voditeljice, pa vrti le angleške popevke, zaključi pa jo z italijansko zmerljivko Slovencem ciao. Kljub splošnemu mnenju, da je prispevek za RTV previsok, ocenjujem, da za tak znesek v Sloveniji v enem mesecu ne morete dobiti ničesar. Puhli Gorenjski Glas s komercialnimi prilogami je znatno dražji od programov RTV SLO. Oglaševalsko je videti, da v Sloveniji ni več slovenskih oglaševalcev, Lidla oz. Lidlo-vizije pa imamo že vsi poln kufer. Koliko odstotkov plačujejo Lidl in njemu podobni za oglaševanje glede na uradni cenik? Bojim se, da ne več kot 25%. Še to. Mag. A. Igličar je vreden vsega zaupanja in ni prav nič narobe, če je gledal na dogajanje z drugega zornega kota kot generalni RTV. Predlog: prispevek za RTV Slovenija v sorazmerju z zadovoljstvom gledalcev, v okviru obveznega plačevanja naročnine javnim radijskim in TV postajam prav zaradi znatnih izpadov pri oglaševanju slovenskih podjetij.

  7. Dopolnitev. Skoraj dve uri trajajoča oddaja HUDO je ob sobotah namenjena osnovnošolcev v Sloveniji. Lahko bi se imenovala LEPO! Mladi, ki imajo na desetine šolskih pevskih in drugih zborov in ansamblov, v tej oddaji niso zastopani. Ob sredah zvečer, če ostanem pri šolajoči se mladini, pa je na Radiu Slovenija 1 na sporedu oddaja Gimnasium. Glasbeno ponovno tuja, kljub srednješolskim zborom in drugim ansamblom, v katerih srednješolci in njihovi mentorji tudi potrošijo obilo časa za svoje uspehe pri prikazovanju slovenske narodne in nacionalne pesmi-glasbe. Nihče na svetu ne propagira tujega jezika in tujih izvajalcev razen slovenski radijski voditelji iz neznanih, očitno, protislovenskih družin po glasbeni plati. Zvezda med vsemi pa je popevkarica ,, urednica Anja Rupel, ki nas vsak dan ob cca 8,30 seznani z vso preteklostjo anglo-ameriškega popevkarskega sveta. Če Radio in TV Slovenija ne bosta namenila tujim izvajalcem le 30 % glasbenega programa, potem ne zaslužita, da nosita ime naše države.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime