Odzivi na odvzem otrok starim staršem: ljudje sumničavi, ker se pravi razlogi skrivajo

Uredništvo
0

Odvzem dveh otrok starim staršem in njuna nastanitev v neznani rejniški družini je zaradi delikatnosti tematike ta čas prva tema v Sloveniji. Sumničavost javnosti vzpodbuja predvsem neustrezna pojasnitev vzrokov za takšno dejanje, ki ostajajo skriti pod parolo “varovanja osebnih podatkov.”

Spodaj smo zbrali nekaj mnenj proti in v podporo odločitvi CSD Velenje, v komentarju uredništva pa ugotavljamo, da je odziv javnosti predvsem posledica nezaupanja v stroko, za kar si je delno kriva tudi sama. 

Gre za fanta, stara 3 in 5 let, otroka pokojne 33-letne L. Š. in  46-letnega R. B. iz Slovenj Gradca, ki je po seriji prepirov in nasilniških izpadov minulega decembra partnerko po enem sporov zadavil z golimi rokami. Oče je bil pred tem že večkrat v zaporu zaradi nasilništva in je s tega vidika neprimeren za vzgojo otrok, družina pa je bila svoj čas tudi v finančni stiski (dolgovih) iz katere so ji pomagali “dobri ljudje”

Po smrti mame sta otroka ostala pri 54-letni babici in 60-letnem dedku po mamini strani, ki prav tako živita v skromnih razmerah, a sta se po besedah sovaščanov, ki so zbrali 3000 podpisov v njuno podporo, do otrok obnašala prijazno in ljubeče.

Do nekoliko drugačnih sklepov pa je v svojih postopkih očitno prišli strokovni delavci CSD Velenje, ki so zaradi “nesodelovanja starih staršev pri iskanju primerne rejniške družine” 30. marca otroka nenapovedano odpeljali iz vrtca na neznano lokacijo in s tem vznemirili stare starše, njihove sovaščane in javnost.

Odločitev CSD Velenje je včeraj podprla tudi pristojna inšpekcija, češ da je bila odločitev strokovno utemeljena, pristojna ministrica Anja Kopač Mrak.

Javnost pri vsem skupaj vznemirja predvsem prikrivanje pravih razlogov za drastičen ukrep odvzema otrok starim staršem, a ministrica se pri tem sklicuje na varstvo osebnih podatkov ter poudarja, da so resnične razmere v družini, ki jo strokovni delavci spremljajo že več let, njim poznane bolje kot javnosti. 

Zgodba se bo nadaljevala v ponedeljek z napovedanim protestom pred Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. .[/su_note]

“Birokratska pravila so nad človeško stisko”

“Kot socialni delavec se sprašujem, kdaj bomo strokovnost, podprto z empatičnim pristopom reševanja tako zapletenih in tragičnih življenjskih zgodb, postavili  pred vse večjo birokratizacijo centrov. Povedano drugače, kdaj bo  v ospredju Človek s svojo stisko, ne pa številka nekega spisa,” je v javnem pismu primer komentiral socialni delavec Franci Donko  in dodal, da s svojimi kolegi iz koalicije Za otroke gre! zagovarjajo pravico otrok po znanem in varnem življenjskem okolju, kar: “omenjenima dečkoma nesporno lahko najprej nudita njuna ljubeča  babica in dedek.”

Potezi CSD Velenje je izrazito nenaklonjen tudi psiholog in nekdanji zaposleni na CSD LJ-Moste Matic Munc, ki je sicer bil v nekem drugem primeru zaradi domnevne pomoči ob odvzemu otroka obsojen na sodišču s kaznijo triletne prepovedi opravljanja poklica.

V svoji kolumni za Svet24 z naslovom državna ugrabitev je med drugim zapisal, da bi takšni veliki ukrepi morali biti nujno: “rezultat sodne poti in ne upravne na nekih centrih,” na nujnost sprememb pravil glede posegov v otrokove pravice pa nas naj bi Evropska komisija “opozarjala že desetletja.”

“Slovenija se je temu napotilu vedno izogibala in svoj sistem ohranjala v starem, socialističnem okviru, kjer isti »organ« otroka vzame, namesti v rejništvo, ukazuje staršem in še nadzira rejnike,” še zapiše Munc.

Na Facebooku se je z zapisom Ozadje primera ugrabljenih dečkov oglasila humanitarka in profesorica likovne vzgoje na III. gimnaziji Maribor Katarina Goričan Pokrivač, ki piše podrobnosti o družinskem ozadju ter domnevnem pritisku očeta ter njegovega ožjega sorodstva na Center za socialno delo, da otroka odvzame mami še v času, ko je bila ta živa.

Kot trdi avtorica, so: “socialne delavke CSDja so nad starima staršema izvajale stalno psihično in besedno nasilje, jima grozile, da če ne bosta poslušna in ubogala, jima lahko v trenutku vzamejo otroka.”. Prav tako naj bi stara starša prisilile v podpis zapisnika o tem, da otroka posredujejo rejniški družini. Zaradi vsega tega Pokrivačeva ljudi poziva na ponedeljkov shod.

“O usodi otrok ne more odločati ulica”

Nasprotno mnenje o tej zadevi ima nekdanji predsednik Stranke mladih Slovenije, Darko Krajnc,  ki je bil sam živel v rejniški družini več kot 20 let. V pogovoru za Planet.si je dejal, da zgodbe o odvzemu otrok ne sodijo v medije, o tem pa ne more odločati ulica, ker javnost nima konkretnih informacij o primeru.

“Če bi mi dal zdravnik neko diagnozo, s katero se sam ne strinjam, bi lahko potem jaz sklical medije in naredil puč, s katerim bi zdravnika odstavili, in to samo zato, ker se sam z njim nisem strinjal,” je za Planet.si karikiral Krajnc.

Problem ruralnih rejniških družin?

Pomenljivo stališče je ob tem primeru za Svet24.si podala prof. dr. Darja Zaviršek s Fakultete za socialno delo. Po njenem mnenju je ključno, da centri za socialno delo v takšnih primerih najdejo zelo dobre rejniške družine.

“Če ima neka družina veliko otrok, to še ne pomeni, da jo to kvalificira kot dobro rejniško družino. Pogosto gre za problem t.i. ruralnega rejništva, ko se socialni delavci odločijo, da otroke iz urbanih okolij dajo v rejo na podeželje in jih s tem izpostavijo še večjemu šoku.”

Javnost dvomi v strokovnost in nepristranskost pristojnih služb

Na splošno se zdi smiselno stališče Darka Krajnca, da o tako delikatnih vprašanjih ne bi smela odločati ulica, ampak bi ta morala v pravilnost odločitve zaupati strokovnim službam.

Težava pri tem pa je, da na področju družinske politike stroka zaradi nekaterih svojih stališč vse bolj izgublja ugled in zaupanje v javnosti.

K temu zagotovo ne prispevajo signali, ki prihajajo s krovne izobraževalne institucije na tem področju – Fakultete za socialno delo. Od tam so denimo v času referendumske kampanje  v imenu strokovnosti prihajala ideološko izrazito enostranska stališča, kar pri ljudeh zagotovo ne vzbuja zaupanja, da tovrstne “strokovne odločitve” nimajo svoje ideološke podlage. Podobno bi lahko dejali tudi za izjavo dr. Zavirškove o “ruralnih rejniških družinah” v zgoraj citiranem primeru.

Sum povečujejo tako zaletave prakse iz preteklosti (spomnimo se odvzema sedmih otrok decembra 2013 iz “religioznih razlogov”, ki so bili kasneje vrnjeni staršem) ter prikrivanje pravih razlogov za odvzem v sedanjem primeru.

V prid občutljivosti tematike bi moral tokrat interes javnosti prevladati nad vprašanjem varovanja osebnih podatkov, pristojne službe pa ljudem zadovoljivo pojasniti, zakaj je rejniška družina za otroka boljša od “ljubečih starih staršev”.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime