Odstranjevanje ograje na južni meji vladi ne gre od rok. Domačin z zahodne z meje: Policisti gledajo stran

Migracije so postale spet močna tema v italijanski politiki, saj se je letošnje število ilegalnih prihodov v našo zahodno sosedo precej povečalo – samo iz Slovenije za 57 odstotkov. Pri tem si Italijanska vlada želi še več sodelovanja slovenske vlade pri preprečevanju ilegalnih migracij preko balkanske poti, ki postaja ena izmed tistih poti, kjer v Italijo prihaja največ migrantov.

Pogledali smo na situacijo v luči zadnjih izjav italijanskega ministra Mattea Piantedosija, ki je napovedal srečanje s slovenskim ministrom in željo po tem, da Slovenija naredi več, kljub temu da so na meji že skupne policijske enote obeh držav. 

Domačini, s katerimi smo se pogovarjali, dnevno videvajo migrante in ne morejo verjeti, da jih ne opazi tudi policija. Glede južne meje pa smo odgovorne vprašali, kako napreduje podiranje ograje med Slovenijo in sosednjo Hrvaško, ki je po pompoznem medijskem začetku zadnje čase utonilo v pozabo.

Italija se že dlje časa sooča z naraščanjem števila nezakonitih priseljencev, kljub vladnim obljubam, da bodo onemogočili prehode čez morje. Po podatkih notranjega ministrstva je letos v dobrem tednu v Italijo prišlo 3.673 migrantov, lansko leto pa skupno 102.000.

Italijanski notranji minister Matteo Piantedosi je zato pred dnevi na zasedanju odbora za javni red in varnost v Trstu dejal, da Italija poskuša krepiti prizadevanja za vračanje migrantov, ki so mejo prečkali nezakonito. Precej polemik pa je v Sloveniji požel s tem, da je napovedal srečanje s slovenskimi oblastmi na temo nezakonitega prečkanja meje in tihotapljenja z ljudmi.

Zanimivo je, da Slovenija in Italija sicer že od sredine decembra zaradi vse več nezakonitih prehodov državnih meja ob skupni meji dnevno izvajata mešane policijske patrulje. Njihove dejavnosti med drugim vključujejo nadzor nad vlaki, avtobusi in osebnimi vozili, ki prečkajo slovensko-italijansko mejo.

Na način in intenzivnost izvajanja mešanih patrulj vplivajo različni dejavniki, pojasnjuje policija in dodaja, da se mešane patrulje izvajajo v času in na območju, kjer največkrat zaznavajo nezakonite prehode državnih meja. Mešane patrulje se izvajajo na slovenski strani v sestavi dveh slovenskih in enega italijanskega policista.

Pričevanja ob meji z Italijo: Vidimo jih vsak dan

Enako so za Domovino potrdili tudi nekateri prebivalci krajev med Bazovico in Kozino, kjer migrante videvajo vsak dan. »Že mesece in mesece jih videvamo vsak dan. Če pa se zgodi, da jih ne vidimo, vemo, da so bili v bližini, zaradi vreč, smeti in oblačil. Tega je v naši gozdovih kolikor hočete. Opozarjamo že dolgo, a zgleda nikomur ni v interesu,« pravi Slovenec Darko, ki živi takoj za mejo. »Če vemo mi, kje so, mi je težko razumeti, da ne vedo policisti. Temu jaz pravim gledati stran.«

Italija je zaradi vse več nezakonitih migrantov, ki v državo prihajajo iz Slovenije, tako že napovedala okrepitev nadzora vzdolž obmejnega pasu Furlanije – Julijske krajine. Po podatkih italijanskih obmejnih oblasti je število nezakonitih prečkanj meje med Slovenijo in Italijo naraslo za 57 odstotkov glede na lani.

Rekord so oblasti v Furlaniji Julijski krajini beležile že sredi novembra, ko so sešteli vse migrante, ki so z balkanske poti vstopili v Italijo. Številka je takrat znašala 20.000. A pri tem gre le za tiste migrante, ki so jih oblasti nekje odkrile.

Za primerjavo še naše uradne številke. V obdobju od 1. 1. 2022 do 30. 11. 2022 je slovenska policija obravnavanih 27.224 nedovoljenih prehodov državne meje. Število je večje za 192,4 % glede na primerljivo obdobje 2021, ko je bilo obravnavanih 9.310 nedovoljenih prehodov. Pri tem vidimo, da gre, kot kaže, več kot polovica migrantov na pot proti Italiji.

Kaj se dogaja s podiranjem ograje na meji?

Kaj pa se dogaja s tolikokrat ponovljeno mantro o tem, da je eden izmed ciljev slovenske vlade podiranje ograje na meji? Po odgovore smo se obrnili na ministrstvo za notranje zadeve, ki nam je na vprašanje skopo odgovorilo: »Nadaljujemo z odstranjevanjem ograje na meji, kot je bila zaveza v koalicijski pogodbi.«

Ter nato postregli tudi z nekaj številkami: »Na dan 14. 7. 2022 je bilo postavljenih nekaj več kot 51 km žičnate ograje in 143 km panelne ograje. Od 15. 7. 2022, ko smo začeli odstranjevati rezilno žico, do 18. 1. 2023 je bilo odstranjenih dobrih 10 km žice. Poleg tega smo odstranili tudi več kot šest kilometrov poškodovane in podrte panelne ograje.«

Počasno odstranjevanje ograje na meji s Hrvaško je ujezilo tudi ekonomista Jožeta P. Damijana, ki je bil na svojem blogu precej kritičen do aktualne vlade. »Projekt odstranitve ograj ni najpomembnejši projekt trenutne vlade in še zdaleč ni najdražji. Kljub temu je vreden posebne pozornosti, ker nam zelo nazorno na enostavnem vzorcu razkriva način delovanja trenutne koalicije, ki nam obljublja srečno življenje v prihodnosti. Če bi se ta vlada lotila odstranitve ograj enako ažurno, kot se je Cerarjeva vlada lotila postavitve ograj, bi se predsednik vlade danes dejansko lahko hvalil, da je izpolnil obljube o odstranitvi ograje do novega leta, saj bi nekaj deset skupin delavcev 143 km ograj odstranilo v dveh ali treh mesecih.«

Ministrstvo predvideva 4 leta za odstranitev

Ministrstvo za notranje zadeve (MNZ) je novembra objavilo javno naročilo po odprtem postopku za odstranitev začasnih tehničnih ovir – panelne ograje in rezilne žice – na meji s Hrvaško. Med njimi je tudi ponudnik (Minis), ki je od leta 2015 dobavil oziroma postavil večino ograje in žice.

Ponudbe za izvedbo posla v štirih letih so oddali, kot je razvidno s portala elektronskih javnih naročil e-JN:

• Garnol in Ekorel iz Kranja v vrednosti 9.871.013 evrov,


• Mensel iz Ljubljane in Feroles iz Semiča: 9.723.006 evrov,


• Minis iz Žalca: 7.002.040 evrov,


• Gradbeništvo Mačerol Franci Mačerol, s. p., iz Žužemberka: 2.061.053 evrov

Predvideno je, da bi se odstranjevalo po 150 metrov ograje na dan. Javno naročilo sicer zajema, kot je razvidno iz ene od ponudb, odstranitev okvirno dobrih 143 kilometrov panelne ograje in rezilne žice v štirih letih, odstranitev 1035 ograjnih vrat za osebni in cestni prehod, pa tudi razna zemeljska dela, čiščenje podrasti in morebitnih naplavin ter podiranje polomljenih in izruvanih dreves ter njihov odvoz, demontažo stebrov in zemeljskih sidrnih vijakov, odvoz ograje na nove lokacije …

Zanimivo pa je, da MNZ zahteva, da je ograja čim bolj ohranjena za potrebe vnovične postavitve; manjši del razpisa tudi določa, da se (v štirih letih) znova postavi 12 kilometrov demontirane panelne ograje na novi lokaciji, kje pa iz javne objave ni razvidno.