Odstotek najbogatejših ljudi na svetu je vse bolj bogat, a hkrati upada število najbolj revnih Zemljanov

2
Uredništvo

Prepad med najbogatejšimi in preostalimi Zemljani je vsako leto večji. 1 odstotek najbogatejših ljudi na svetu ima v lasti 82 odstotkov svetovnega bogastva, po materialnem imetju spodnja polovica, oziroma 3,7 milijarde ljudi,  pa od tega bogastva ni imela nič.

Neenakost med bogatimi in revnimi se tako iz leta v leto povečuje. Globalizacija je omogočila najbogatejšim, da zaslužijo še več, a dostikrat se pozablja, da je tudi navadnim ljudem omogočila, da se poberejo iz ekstremne revščine. 

Bogastvo se steka v roke najpremožnejših

Od marca 2016 do marca 2017 se je bogastvo milijarderjev povečalo za 762 milijard dolarjev, pravi poročilo organizacije Oxfam, ki se bori proti svetovni revščini.

Če bi ta denar enakomerno porazdelili, bi svetovno revščino odpravili in to kar 7-krat, pravijo. A realnost je drugačna: 82 % novega bogastva je šlo v roke najbogatejšega odstotka ljudi, 50 % najrevnejših pa od tega ni dobilo niti centa.

Velik del revnih izhaja iz živilsko pridelovalne industrije. Če je leta 1980 kmet na polju kakava od prodane čokoladne tablice zaslužil 18 %, zasluži danes samo 6 % vrednosti izdelka, ki ga kupimo na trgovski polici.

5 6% svetovne populacije živi z 2-10$ na dan, vsak tretji delavec v državah razvoja pa živi pod pragom revščine. Zanimiv je tudi podatek, da direktor ene od 5 največjih tovarn oblačil na svetu v samo 4 dneh zasluži toliko, kot šivilja, ki dela v njegovi tovarni, v celem življenju.

Medtem pa poskušajo najbogatejši s pomočjo političnih vez uresničiti svoje potrebe po bogastvu. Edini cilj je povečanje dobička, ne glede na izkoriščanje delavcev ali izogibanjem davkov.

Ima globalizacija res samo negativne posledice?

Čeprav zgornje številke kažejo velik razkorak med razvitim svetom in ljudmi, ki v izkoriščevalskih razmerah delajo za 1% najbogatejših Zemljanov, pa vse ni samo črno. Globalizacija v revne države ni prinesla samo domnevnega izkoriščanja, ampak tudi upad najhujših oblik revščine.

V raziskavi ki sta jo opravila Max Roser in dr. Esteban Ortiz-Ospina z Oxforda, je zanimivo opažanje, da je v preteklosti le majhen del ljudi živel v pogojih, ki bi danes bili nad pragom revščine. S pojavom industrializacije in večjo produktivnostjo se je delež najrevnejših začel zmanjševati. V zadnjih dveh stoletji delež najrevnejših vztrajno pada.

Je pa absolutno število najrevnejših večje, saj se je z izboljšanjem pogojev za življenje povečalo tudi število prebivalcev. Leta 1970 je bil padec ekstremne revščine celo tako velik, da se je zmanjšalo tudi absolutno število ekstremno revnih.

Izboljšanje materialnega stanje je privedlo tudi do izboljšanja zdravstvenih pogojev in pogojev za izobraževanje.

Iz raziskave izhaja, da je leta 1950 le ena četrtina svetovnega prebivalstva živela nad pragom revščine. V letih ki so sledila pa se je ta številka izboljšala. Leta 1981 je pod pragom revščine živelo »le« še 44% svetovnega prebivalstva. Leta 2013 je število ljudi, ki živi v ekstremni revščini (manj kot 1,9$ na dan), padlo pod 11%.

Leta 1820 je bilo na svetu le 1.1 milijarde ljudi, od tega jih je več kot milijarda živela v ekstremni revščini. Z večanjem števila prebivalstva se je večalo tudi število prebivalcev, ki so živeli v revščini. Vse do leta 1970, ko je v ekstremni revščini živelo 2.2 milijardi ljudi, leta 2015 le še 705 milijonov.

Industrializacija je zmanjšala revščino. Države, ki so se prve industrializirale, so tudi bile prve, ki so zmanjšale revščino. V zadnjih 30 letih bi tako lahko vsak dan prebirali naslove: Število ljudi v ekstremni revščini se je v enem dnevu zmanjšalo za 137 000.

Srečanje v Davosu

Ta teden v Davosu poteka letno srečanje Svetovnega gospodarskega foruma, kjer bo svetova elita razpravljala o ekonomski situaciji in izzivih, ki svet čakajo v prihodnosti.

Čeprav so vsi zaskrbljeni nad svetovno neenakostjo, so dejanja politikov in najbogatejših pri reševanju tega problema neznatna. Brez ukrepov bo leta 2030 pol milijarde ljudi še vedno živelo z manj kot 1,90 $ na dan.

Print Friendly, PDF & Email
DELI

KOMENTARJI: 2

  1. To, kar se dogaja v 21. stoletju, je sprevrženo! Kako lahko direktor v 4 dneh zasluži toliko kot zasluži uboga šivilja v celem življenju? A ni to sramota za civilizirani svet? Ali ni to oblika izkoriščevalskega kapitalizma iz 19. stoletja?
    Vsak človek si zasluži dostojno življenje, oziroma vsaj tiste osnovne stvari: hrano, pijačo, obleko, obutev, dom, pravico do življenja in do izobrazbe. zdravstveno oskrbo.
    Kaj delajo vsi svetovni politiki in ugledni ljudje? Verjetno si samo polnijo svoje račune z denarjem, vendar nič od bogastva ne bodo odnesli na drugi svet!
    Laže gre kamela skozi šivankino uho, kakor pride bogataš v Božje kraljestvo, pravi Jezus!

Komentiraj