Odstop Kurza manever, ki zlatemu dečku avstrijske politike omogoča politično preživetje

V soboto zvečer je po štirih letih na čelu Avstrije odstopil avstrijski kancler Sebastian Kurz. Kanclerju in predsedniku Avstrijske ljudske stranke (ÖVP) že dve leti očitajo različne korupcijske škandale, vendar mu doslej ti očitki niso prišli do živega. Po zadnjih razkritjih, ki navajajo k temu, da naj bi Kurz uporabljal javna sredstva za podkupovanje medijev in inštitutov za raziskovanje javnega mnenja, ga je politični in javni pritisk dokončno prisilil k odstopu.

Kljub temu mnogi komentatorji vidijo odstop avstrijskega kanclerja kot pametno politično rešitev, ki bi mu lahko omogočila politično preživetje in ga posledično rešila pred najhujšim. Še posebej zato, ker je s svojim odstopom povečal možnosti za preživetje aktualne vladne koalicije, ki  jo sestavljajo ÖVP in avstrijski Zeleni (GRÜNE).

Zdi se, da ta afera vendarle ne bo ostala brez posledic, zato bo "zlati deček" avstrijske politike vendarle moral ostati nekaj časa v poslanskih klopeh, dokler sodišča ne bodo povedala svoje.

Zdi se, da ta afera vendarle ne bo ostala brez posledic, zato bo "zlati deček" avstrijske politike vendarle moral ostati nekaj časa v poslanskih klopeh, dokler sodišča ne bodo povedala svoje.

Od telefonskih sporočil do pritiskov na Cerkev

Avstrijske vlade se že dlje časa borijo z korupcijskimi aferami, saj sta bili že pred Kurzom obe tradicionalno vodilni stranki avstrijske politike, Socialdemokratska stranka Avstrije (SPÖ) in ÖVP, vpleteni v nekaj korupcijskih afer. Tudi prva Kurzeva vlada se ni mogla izogniti škandalom, saj je padla ravno zaradi vroče afere Ibiza. Takrat je Kurz presenetil avstrijsko javnost in izsilil predčasne volitve, na katerih je zmagal in porazil prejšnjo koalicijsko partnerico (radikalno) desno Svobodno stranko Avstrije (FPÖ), ki je bila vpletena v aferi.

Zadnje predčasne volitve leta 2019 so pripeljale do najboljšega zgodovinskega rezultata stranke Zelenih (GRÜNE), ki je nato vstopila v vladno koalicijo s Kurzem. A že nekaj mesecev po začetku mandata so policijski inšpektorji, ki so raziskovali afero Ibiza, prišli do starega posnetka  telefonskega pogovora med sedanjim ministrom za finance Gernot Blümelom (ÖVP) in nekdanjim direktorjem podjetja za igre na srečo Novomatic Haraldom Neumannom. V tem pogovoru je Neumann prosil za sestanek s Kurzom, ki je bil takrat še minister za zunanje zadeve. To kratko sporočilo je policijske inšpektorje pripeljalo do številno drugih in vedno bolj sumljivih pogovorov.

Med drugim so iz teh zapisov izvedeli, da je Thomas Schmid, ki je do leta 2018 delal na visoki službi znotraj finančnega ministrstva, prav s pomočjo Blümla in Kurza dobil službo v vodstvu državnega holdinga ÖBAG. Schmid naj bi to delovno mesto dobil, ker naj bi Kurzu in Blümlu pomagal utišati popularnega dunajskega nadškofa, kardinala Christopha Schönborna. Slednji je bil kritičen do avstrijske vlade zaradi njene migracijske politike, vendar je moral svoje kritike umakniti, ko sta mu Schmid in Blümel zagrozila s spremembo finančnega (davčnega) statusa Katoliške Cerkve v avstrijskem pravnem redu.

Thomas Schmid se je po razkritju teh posnetkov odločil za odstop, medtem ko sta oba prej navedena politika ostala na svojih položajih.

Zadnja in odločilna afera

Kljub vsem obtožbam je vladna koalicija s Kurzom na čelu uspešno delala naprej in preživela medijske in opozicijske pritiske. Vse se je spremenilo prejšnjo sredo. Medtem, ko je bil Kurz v Sloveniji na vrhu EU-Zahodni Balkan, je avstrijska policija raziskala uradne stavbe stranke ÖVP. Sledili so gradivu, ki so ga odkrili na Schmidovem telefonu.

Inšpektorji namigujejo, da naj bi Kurz in njegovi naj bližnji sodelavci v letih 2016 in 2017 porabljali javna sredstva za podkupovanje novinarjev in inštitutov za raziskovanje javnega mnenja. Denar naj bi bil v največji meri namenjen dunajskemu dnevniku Österreich, ki ga je leta 2006 ustanovil medijski magnat Wolfgang Fellner. S pomočjo tega časopisa in javnomnenjskimi anketami naj bi Kurz prisilil k odstopu takratnega voditelja ÖVP Reinholda Mitterlehnerja in si s tem odprl pot do mesta predsednika stranke in posledično (po volitvah) do kanclerskega sedeža.

In kaj zdaj?

S svojo presenetljivo odločitvijo se je Kurz odločil za odstop s položaja zveznega kanclerja in hkrati za to, da bi ostal predsednik stranke. Njegovo odločitev lahko razumemo na različne načine. Politično gledano se je Kurz javno postavil kot žrtev lažnih napadov, hkrati pa je predlagal, da bi kanclerski sedež prevzel dosedanji minister za zunanje zadeve Alexander Schallenberg (ÖVP). To naj bi bil eden od pogojev koalicijskih partnerjev iz vrst Zelenih.

S čisto pravnega stališča se je Kurz verjetno odločil za odstop zato, da bi ponovno postal poslanec, s čimer si bo pridobil poslansko imuniteto pred kazenskim pregonom. S tem se je začasno rešil, čeprav bi mu jo lahko parlament naknadno odvzel.

Predsednik GRÜNE in podpredsednik vlade Werner Kogler je sporočil, da bo stranka premislila, ali je aktualna vladna koalicija še možna delovati in hkrati napovedal pogovore s opozicijo. Slednja je napovedala  glasovanje o nezaupnici, kar je Kurz preprečil ravno s svojim odstopom.

Za avstrijsko politiko obstajajo trije izhodi iz te krize. Prvi je sestava nove vlade iz štirih strank, ki bi vključevala GRÜNE, SPÖ, FPÖ in liberalce iz NEOS, vendar bi taka koalicija združila ideološko zelo različne stranke, kar bi politično zelo verjetno škodilo Zelenim. Drugi izhod so ponovne predčasne volitve, ki pa slabo kažejo obema strankama, ki sestavljata aktualno vlado. Zato je najbolj verjetna tretja rešitev v obliki nadaljevanja aktualne koalicije pod vodstvom novega kanclerja Schallenberga.

Ta rešitev je tudi po meri Sebastiana Kurza, ki računa na to, da bo v zavetju parlamenta politično nekako preživel čas do volitev, po katerih  bi se zmagovito vrnil na kanclersko mesto. Čas bo pokazal, ali se bo ta račun izšel njemu v prid.