Odstop, ki je za nemško krščansko demokracijo priložnost za redefinicijo identitete

Rok Frelih
6

Embed from Getty Images
Napovedani odstop predsednice največje nemške stranke, krščanskodemokratske CDU Annegret Kramp – Karrenbauer je dodobra pretresel nemško politično sceno. Nastopila je politična kriza, nekateri analitiki govorijo celo o destabilizaciji Nemčije, glede na mednarodni pomen slednje pa bi posledice krize utegnili čutiti tudi v drugih državah. 

Kramp – Karrenbauerjeva je poleg odstopa z mesta predsednice stranke napovedala tudi, da se na naslednjih parlamentarnih volitvah naslednje leto ne bo potegovala za kanclersko mesto, bo pa do konca zdajšnjega mandata vodila nemško obrambno ministrstvo. 

Dosedanja predsednica je bila sicer varovanka Angele Merkel, bila je tudi predvidena za njeno kanclersko naslednico. Aktivna katoličanka je sicer pripadala bolj centrističnem krilu stranke, tudi na področju ekonomije, kjer je zagovarjala socialnejše politike. CDU je pod njenim vodstvom na evropskih volitvah izgubila sedem odstotnih točk, predvsem na račun širjenja Alternative za Nemčijo na desnem polu (Afd). Kramp – Karrenbauerjevi mnogi očitajo medlost, nemški analitiki pa opozarjajo, da ni imela nadzora nad člani stranke, katerih sporno glasovanje je nenazadnje povod trenutne krize.

Odneslo jo je sodelovanje z AfD

Pred dnevi so novoizvoljenega predsednika vlade v zvezni deželi Turingija, sicer liberalca Thomasa Kemmericha, z namenom, da bi preprečili izvolitev kandidata Levice, podprli tako člani CDU kot sporne AfD, ki je zaradi nasprotovanja masovnim migracijam v medijih večinoma označena kot radikalno desna. Skupna podpora, ki sta ji nasprotovali tako Merklova kot Kramp – Karrenbauerjeva, je sodu izbila dno; najprej je odstopil “omadeževani” Kemmerich sam, nato pa je odstop napovedala tudi predsednica CDU, saj ji članstva ni uspelo odvrniti od sodelovanja z AfD. Kot je povedala, CDU nikoli ne bo podprla kandidata, ki ga podpira Levica ali AfD.

Posledice so bile za CDU v Turingiji katastrofalne, zgodil pa se je skokovit vzpon Levice: Deutsche Welle poroča, da je podpora slednji narasla kar na 39 %, medtem ko je CDU padla z 21,7 na 13 %.

Težave znotraj stranke: je krščanska demokracija še sposobna vladati?

V Nemčiji tako politiki kot analitiki opozarjajo, da je kriza znotraj stranke posledica večih dejavnikov. Kramp – Karrenbauerjeva je za svoj odstop okrivila “močne centrifugalne sile”, ki so na delu v nemški družbi, in povedala, da se mora krščanska demokracija združiti pod novim, močnim voditeljem. To kaže na globoko ideološko razdeljenost znotraj stranke.

S tem je ogroženo tudi sodelovanje CDU z bavarsko sestrsko stranko CSU, ki je v svojih stališčih trdnejša in konservativnejša. Merklova je s svojim premikom v levo sicer dobila široko podporo in s tem dolgoletno vladanje, a to je prineslo tudi negativne posledice.

Premik krščanske demokracije v levo je na desni pustil praznino, ki jo zdaj zapolnjuje AfD, kateri podpora narašča, CDU pa jo izgublja. Hkrati je CDU z liberalizacijo izgubila svoje ideološke temelje, ki niso jasni, to pa po besedah komentatorja Christopha Stracka predstavlja nevarnost za nemško demokracijo, saj podpora občutno narašča skrajnejšim strankam vseh usmeritev.

Strack pojasnjuje, da iskanje lastne identitete največje nemške stranke in s tem politična nestabilnost nista prišla v pravem času, saj se z ohlajanjem nemškega gospodarstva povečujejo družbeno-ekonomske napetosti, obenem pa Nemčija nosi vse večjo odgovornost v mednarodni sferi kot temelj EU, kjer bo junija prevzela predsedovanje Svetu EU. Notranja stabilnost Nemčije je za Evropo pomembna tako s političnega, kot tudi z družbenega in gospodarskega vidika.

Prihodnost stranke in s tem tudi nemške krščanske demokracije bo v marsičem odvisna od njenega naslednika. To bi lahko bil Friedrich Merz, ki se je na notranjih volitvah lansko leto ponujal kot konservativnejša alternativa, a tesno izgubil. Metz je takrat zagovarjal, da je edina strategija za prihodnost izgraditev jasne identitete pri vprašanjih ekonomske in kulturne politike, tudi za ceno polarizacije.

Nasledstvu Angele Merkel in Annegret Kramp – Karrenbauer bi bil bolj zvest zmernejši kandidat mlajše generacije, 39-letni Jens Spahn. Merklin minister za zdravstvo se je kot eden bolj kompetentnih in energičnih ministrov uveljavil tudi izven strankarskih krogov, med širšo javnostjo. Za CDU in Nemčijo na splošno bi lahko pomenil tudi pomembno in dobro sprejeto generacijsko spremembo.

Slovenija in EU nujno potrebujeta stabilno Nemčijo
Po enakem vzorcu kot v Nemčiji, se tudi v evropskem parlamentu premik krščanske demokracije v levo odraža v notranjem razkolu med liberalnejšimi in konservativnejšimi pogledi. Ker je Nemčija najvplivnejša država EU, je trenutno stanje na evropski ravni vsaj delno rezultat usmeritve nemške notranje politike.

Zaradi svojega vpliva je stabilna Nemčija za EU bistvena. Ni pomembno le, da s stabilnostjo omogoča gospodarsko rast in je kot taka gonilo razvoja EU, pač pa tudi to, da se ideološko stabilizira.

Kot najmočnejša članica v povezavi ima moč, da vpliva na politiko bruseljskih organov in da s svojo politiko vpelje vrednote, katerim bo večina Evrope sledila v prihodnosti, zato je nujno, da so te dolgoročno vzdržne. Da bi to dosegli, bo potrebno na novo postaviti ideološke temelje stranke.

Slovenija je na stanje v Nemčiji še posebno občutljiva, saj je od nje v največji meri gospodarsko odvisna. Njihovo gospodarstvo se je že samo po sebi ohlajalo (Evropska komisija v letošnjem letu napoveduje 1%), s trenutno politično krizo pa lahko pričakujemo še dodaten upad gospodarske rasti, ki ga bomo občutili tudi v Sloveniji. Trenutno nam Komisija napoveduje 2,6% rast, a opazimo trend zniževanja.

6 KOMENTARJI

  1. “krščanskodemokratske”?! Razen imena v tej stranki ni prav nič krščanskega. Gre za zmes Stazi komunizma, skrajnega liberalizma ter večvrednostnega kompleksa.
    Zato so tako zelo nastrojeni na Poljake, ki so svojo komunistično tajno službo ter njihova sodišča spravili v red.

  2. Ne samo nemška, nasploh povsod po Evropi krščanska demokracija ni več tisto, ker je bila in kar bi morala biti, če se že kiti s krščanskim prilastkom.

    Če se ti kdo predstavi, da je komunist, takoj veš, da imaš opravka s slabim človekom. Če reče, da je krščanski demokrat, si moraš pa vzeti čas, da ga spoznaš.

  3. CDU se sesuva sama vase, sedaj so prišli na idejo, da naj bi vodstvo prevzel Jens Spahn, ki je odkrit homoseksualec.In potem se vodstvo stranke na čelu z Merklovo čudi, kako nemški narod voli AFD. Nič ni čudnega dragi krščanski demokrati zavozili ste stranko, narod pa se vam ne bo pustil saj ni tako neumen in ne pada več na tiste fore, da gospodarstvu gre dobro ni važno kdo je na oblasti, ob navalu migrantov in to nelegalnih se je narodu dvignil pokrov in imajo dosti nategovanja.

  4. V nemški GroKo ni več skoraj nobenih opaznih razlik. Pri tem se ni SPD pomaknila v desno, pač pa CDU v levo.Velika koalicija je tako v celoti levosredinska. Kohlove CDU ni nikjer več, na njenem mestu raste sedaj AfD.
    Zmerjati AfD z desničarskimi skrajneži in jih primerjati s Hitlerjevimi naciji, in odklanjati z njimi kakršnokoli sodelovanje, je na las podobno obnašanju slovenske anti-Janša koalicije.
    V Nemčiji bosta CDU in kot je videti, tudi CSU, kmalu postali manj pomembni stranki.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime