»Tatko, tatko!«
»Kaj je, Tinko?«
Kodrolasi fantič je pritekel k svojemu očku zabuhlih lic in z očmi, ki so bile zaradi joka videti še večje kot sicer. V rokah je držal ovojnico – kuverto, pismo … kakorkoli že temu rečete – in jo pomolil očetu pod nos.
»Tatko, poglej!«
»O, danes je bil pa poštar enkrat za spremembo zgoden. Kaj je to? Pismo?«
»Aha!«
Za ogled članka se
Vsebina je dostopna našim zvestim naročnikom.
Oglejte si naše naročniške pakete.
