Odprto pismo – Pierre Alechinsky 

»Tatko, tatko!« 

»Kaj je, Tinko?« 

Kodrolasi fantič je pritekel k svojemu očku zabuhlih lic in z očmi, ki so bile zaradi joka videti še večje kot sicer. V rokah je držal ovojnico – kuverto, pismo … kakorkoli že temu rečete – in jo pomolil očetu pod nos. 

»Tatko, poglej!« 

»O, danes je bil pa poštar enkrat za spremembo zgoden. Kaj je to? Pismo?« 

»Aha!«