Odpadna hrana ne nahrani lačnih in vpliva na podnebne spremembe

Uredništvo
0

Na leto je po svetu 1,3 milijarde ton hrane neuporabljene ali zavržene. To predstavlja tretjino celotne količine hrane po svetu, ki bi lahko nahranila dve milijardi ljudi. Toda kljub temu je še vedno 795 milijonov ljudi na svetu podhranjenih, piše Newsweek.

Vpliv tudi na klimatske spremembe

Težava odvržene hrane ni samo v lakoti, ampak je povezana tudi s podnebnimi spremembami, saj se ob proizvajanju hrane porablja tako zemljo in vodo, kot tudi gnojila in gorivo.

Razlika med proizvedeno in porabljeno hrano v letih 1965, 2010 in 2015. Vir: http://pubs.acs.org/doi/abs/10.1021/acs.est.5b05088
Razlika med proizvedeno in porabljeno hrano v letih 1965, 2010 in 2015. Vir: http://pubs.acs.org/doi/abs/10.1021/acs.est.5b05088

Odvržena hrana spodbuja ogrevanje okolja, nahrani pa nobenega – če bi bili odpadki hrane svoja lastna država, bi bila tretja država na svetu z največjo emisijo toplogrednih plinov, takoj za Kitajsko in ZDA.

Leta 2010 je živilska industrija povzročila več kot 20% vseh emisij toplogrednih plinov.

Neuporabljena količina hrane veča svoj prispevek k klimatskim spremembam

Znanstveniki so v novi raziskavi ugotovili, da je količina uživanja

Neporabljena hrana po celinah. Vir: http://www.fao.org/save-food/resources/keyfindings/en/
Neporabljena hrana po celinah. Vir: http://www.fao.org/save-food/resources/keyfindings/en/

hrane na človeka v zadnjih petdesetih letih ostala približno enaka, vrtoglavo pa se je večala količina dostopne hrane, ki pa ni zajela kronično lačnih.

Hkrati s porastom neuporabljene količine hrane pa se veča prispevek h klimatskim spremembam – po raziskavi Inštituta v Postdamu za raziskovanje vpliva na podnebje se pričakuje, da bo do leta 2050 živilska industrija na področju agrikulture prispevala od 1,9 do 2,5 gigaton ogljikovega dioksida na leto – za razliko od današnje situacije, ko živilska industrija porabi 0,5 gigatone ogljikovega dioksida na telo.

To pomeni, da bo 14% emisij povzročeno zaradi hrane, ki se ne bo porabila. Ob tem pa za porast niso odgovorne samo razvite države vzhoda, ampak tudi države, kot sta Kitajska in Indija, kjer se življenjski slog bliskovito spreminja.

Strokovnjaki kljub temu verjamejo, da se da napoved preprečiti ali vsaj omiliti s samoozaveščanjem odnosa do tega, koliko in kako hrano porabljamo.

Med najbolj podhranjene države spadajo Haiti in Zambija, kjer je podhranjenih približno 50% prebivalstva, Centralna afriška republika, Čad, Namibija, in Etiopija ker se število podhranjenih giba med 30% in 40%.  
V Sloveniji na leto pridelamo okoli 179.000 ton odpadne hrane oziroma 86 kilogramov neuporabljene hrane na osebo.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime