Odnos mlade generacije do državljanske aktivnosti, demokracije in politike

Blaž Čermelj
7

V drugem članku o raziskavi ICCS 2016 se ukvarjamo s tem, kako so se naši učenci pripravljeni angažirati v političnem procesu.

Bodo otroci ob polnoletnosti na volitvah poskrbeli za višjo volilno udeležbo, kot jo trenutno dosegajo njihovi starši? So v primeru volilnih nepravilnosti pripravljeni sodelovati v akcijah, ki jih bo proti takšnemu ravnanju organizirala civilna družba? Gojijo učenci simpatije do določenih bolj skrajnih političnih akcij?

Ni se mogoče izogniti niti dejstvu, da anketa kaže tudi na pomanjkljivo zaupanje slovenskih učencev do določenih institucij. Bi lahko to pomanjkljivost rešil zgolj dodaten učni predmet, ali pa se težave morda lotevamo na napačnem koncu, torej tam, kjer pravzaprav nimamo resnih težav.

S strokovnega stališča predmet državljanska vzgoja slovenskim dijakom skoraj gotovo ne bi škodoval. Če pustimo ob strani debate o problemu umestitve dodatnega predmeta v srednješolske urnike, kjer zanj trenutno ni prostora, ostane dejansko največji problem ideologija predmeta. Tu bi imeli pisci učbenikov zelo težko delo, saj se pri pisanju le težko zagotavlja večini sprejemljivo nevtralnost.

Obenem so rezultati slovenskih učencev pravzaprav nadpovprečni in občutno boljši kot leta 2009. Glavni razlogi za skrb so drugje. Najdemo jih v vprašanjih, kako pripravljeni so sodelovati v določenih demokratičnih procesih.

Želja po sodelovanju na volitvah

Iz raziskave, v kateri so sodelovali osmošolci, je namreč nedvomno jasno, da imajo slovenski učenci do njih določen odpor.

Klik za povečavo Vir: https://www.pei.si/wp-content/uploads/2019/01/nacionalno-porocilo-iccs.pdf

Tako le 44,3 % slovenskih učencev pravi, da bodo zagotovo volili na državnih volitvah, podoben odstotek 42,9, velja tudi za lokalne volitve. Situacija se še poslabša, če se vprašanje dotika evropskih volitev. Učencev, ki bodo zagotovo volili evropske poslance je namreč le 15,7 %.

Še bolj skrb vzbujajoče rezultate dobimo, če povprašamo učence o njihovi pripravljenosti za kandidaturo na občinskih volitvah. To bi zagotovo naredilo le 7,6 % učencev. Le 4,1 % učencev bi se včlanilo v politično stranko. Nižja pripravljenost velja le še za angažiranje v sindikatih. Nekoliko večja je pripravljenost vključevanja v organizacije, ki imajo politične ali dobrodelne namene (zagotovo 9,6 %).

Učenci bi bistveno raje pomagali ljudem v lokalni skupnosti (zagotovo 20,1 %) ali se osebno zavzemali za varovanje okolja (33,1 %).

Aktivno državljanstvo

Državljansko angažiramo se lahko na  različne načine. Mogoče so tako radikalnejše oblike s pomočjo protestov, kot tudi nekatere demokratično povsem običajne in izredno zaželene, ki se tičejo stikov z izvoljnenimi predstavniki.

Vir: https://www.pei.si/wp-content/uploads/2019/01/nacionalno-porocilo-iccs.pdf

Uporabo ene od najbolj zaželenih oblik političnega angažiranja, stikov z izvoljenimi predstavniki, bi se zagotovo poslužilo 8,7 % učencev. Na miroljubnih zborovanjih bi jih sodelovalo 12,6 %. Medtem pa 7,2 % učencev napoveduje svojo gotovo udeležbo pri mazaških akcijah, 5,9 % pa pri protestnih, kjer bi zaustavili promet.

Ti rezultati so po navedbah raziskovalcev s Pedagoškega inštituta znatno pod povprečjem držav, ki sodelujejo v raziskavi. Tudi v državah, kjer je bilo državljansko znanje med občutno nižje od slovenskega, učenci ne izkazujejo tako nizke pripravljenosti za politično angažiranje.

Tu tako naletimo na dve vprašanji. Kaj je temu vzrok in ali bi dodatna državljanska znanja ta trend lahko obrnila.

Kronični problem nezaupanja

Odgovor na drugo vprašanje je lahko pritrdilen, učenci z boljšim državljanskim znanjem so zagotovo manj pripravljeni sodelovati v destruktivnih oblikah političnega boja, kot so mazaške akcije.

Ima pa slovenski politični proces večjo težavo drugje.

Tako slovenski vladi popolnoma zaupa približno 5 % učencev, občinskim oblastem okoli 9 %, sodiščem 22 %, policiji skoraj 39 %, političnim strankam približno 3 %, parlamentu 6 %, vojski približno 45 %, šolam okoli 31 %, Evropskemu parlamentu skoraj 16 %, Evropski komisiji pa 15,6 % naših učencev.

Medtem pa slovenski vladi sploh ne zaupa 17,6 % učencev, občinskim oblastem 7,6 %, sodiščem 6,9 %, policiji 5,2 %,  političnim strankam 18,9 %, parlamentu 17,8 %, Evropski komisiji 10,2 % in Evropskemu parlamentu 11,9 %.

Ti rezultati pa so v primerjavi z drugimi državami slabi, saj se tako parlament kot vlada ne prebijeta čez 50 % stopnjo zaupanja (popolnoma in srednje zaupam). Povprečje ICCS 2016 za vlado je 65% (Slovenija 49 %) in parlament 60 % (Slovenija 50 %) Obenem je trend glede na raziskavo iz leta 2009 padajoč. To pa za prihodnje sprejemanje političnih odločitev pomeni bistveno večjo oviro, kot pomanjkljivo državljansko znanje, saj so vse drznejše politične odločitve kmalu obsojene na neuspeh.

Obstaja pa med slovenskimi učenci nekoliko nadpovprečno zaupanje v sodstvo, in sicer 74 %, medtem ko je povprečje ICCS 2016 štiri odstotne točke nižje.

7 KOMENTARJI

  1. Ljubezen do domovine se vceplja zelo zgodaj, doma ob mizi, pri jedi, ob pogovorih, v soli. Mladina se mora zavedati sredine, v kateri zivi…je pa problem Evropa, ki je prikazana velikokrat, kot skupnost, ki je vec in vecja of te nase rodne grude in tu se zacnejo porajati dvomi…meje so izginile… potem to skrpocalo z triglavom na zastavi, ki so ga oprizorili rdeci v zacetku devedesetih, namesto zlatega orla, ki smo ga dobili vsi Slovenci od Ferdinanda ze 1848… ta orel bi pomenil korenine, orel je ziv in svoboden in leti visoko, Triglav pa kamen in hladen…

  2. Dokler bo ministrstvo za šolstvo RS pod trenutno komando ministra dr. Jerneja Pikala ter državnega sekretarja dr. Igorja Štromajerja samoumeven povolilni plen ter izključni monopol vladajoče Židanove SD, prve naslednice in dedinje protidemokratičnega, ideološkega, političnega in premoženjskega izročila ter dediščine totalitarne KPJ/KPS oz. ZKJ/ZKS, slovenska državna/javna šola ne bo nikoli v skladu z veljavno Ustavo RS in mednarodnimi demokratičnimi normami v resnici nevtralna, svobodna in odprta svetovnonazorski in verski pluralnosti otrok in staršev, ampak bo sistemsko nasilno ateistična oz. bo sistematično vcepljala edino dovoljeno državno “religijo” dogmatičnega ateizma ter do vseh resničnih tradicionalnih ver in religij širila nestrpnost in sovražnost zadrtega ateizma.
    Plod tega sistemsko privzgojenega in institucionalno zdresiranega militantnega sovražnega ateizma, ki izvira v izročilu protireligiozne nestrpnosti in zadrtega sovraštva KP SZ, Kominterne in KPJ/ZKJ, je tudi vulgarno nedostojna, brutalno primitivna in zavestno žaljiva “božična čestitka” aktualnega državnega sekretarja na ministrstvu za šolstvo dr. Igorja Štromajerja.
    Od funkcionarjev vlade in ministrstva za šolstvo, ki v svoji ideološki zadrtosti prezirajo veljavno ustavo in mednarodne norme ter se javno norčujejo iz temeljnih človekovih pravic in svoboščin državljanov RS, pač ni mogoče pričakovati ne odprave diskriminacije otrok in staršev v veljavnem izvajanju obveznega devetletnega šolanja in ne konca diktature ateističnega enoumja v celotnem državnem šolskem sistemu.
    Kar seveda pomeni, da od take šolske oblasti, kot jo poosebljata zvesta in zadrta člana vladajoče SD, v državnem/javnem šolskem sistemu ni mogoče pričakovati resnične pluralne in široko razprte vzgoje otrok za odraščanje in usposabljanje v smeri svobodnega in pluralno odprtega ter strpnega aktivnega državljana.

  3. Verjetno je prav dodati in se vprašati: ali so mladi na anketna vprašanja svobodno odgovarjali ?
    Če so,imamo problem! Kako je možno,da je bilo v Ljubljani na “podnebnih protestih toliko mladih ” (podobno tudi v drugih slovenskih mestih), glede na rezultate ankete ?
    Razlog je “željena manipulacija” ! Mladim se ustvarja “gnusobna” podoba demokracije in sodelovanja v javnih zadevah.Nato se jim vgrajuje posebne vrste poslušnost in “kupovanje”.
    Recimo, ob podnebnih protestih,nekaj ur nimajo pouka,ali pa druge možne “benificije”. Ali pa celo obljube raznih vrst privilegijev,morda službe in še česa ?
    Skratka,anketa je eno,realnost v Sloveniji pa drugo.
    Posebej opozarjam na nizko stopnjo morale in etike ! O določeni politiki in politikih bi,vendar mi ni potrebno.Levičarji že sami razkrivajo svojo neznosnost !
    A ni najlepši primer državni sekretar na ministrstvu za “šolstvo” dr. Jernej Štromajer in njegov “tvit”,po tem pa izgovori?
    Najbolj šokanten v izjavi je sam in edini minister Pikalo !
    Moralno prisebena in integritetno uravnotežena oseba bi takoj odstopila.Enako bi storil njegov predpostavljeni,če bi ga upal opravičevati.

    • cinik
      Če debatiraš o tvitih tistih, ki niso s tvoje politične opcije, najprej preglej vse Janševe tvite in njegovih somišljenikov!!!! Štromajerjev tvit je neprimeren, ti pa povej kateri Janšev tvit se ti zdi neprimeren, preden obsodiš Štromajerja!!!!

      • Igor,hja,ti si pa res hecen ! Ko ti zapišeš,da je Štromajerjev tvit neprimeren,hkrati pričakuješ od mene “enakost” !
        Tako ne gre !
        Kdo je Štromajer ? Kako lahko primerjaš neprimerljivo ?
        Janševi tviti so in bi morali biti za vse levičarje znanost !
        Ti in tvoji kompanjoni,zaradi “okvare” ne razumete “globine” Janševih tvitov.
        In ker jih ne razumete,se zgražate.To je posledica vaše “konstrukcijske” napake.
        Kje pa si prebral,da jaz Štromajerja obsojam ? Sploh ne!
        Štromajer bi moral odstopiti,ker je nesposoben in enostranski! Dokaz : TUDI tvit !

  4. cinik
    Vidiš to je tvoje nerazumevanje stanja! Janša je po tvoje nadčlovek v primerjavi s Štromajerjem!
    Če bi moral Štromajer odstopiti(zakaj pa ne?), potem se Janša sploh ne bi smel več pojavljati v politiki! Njegovi tviti pa ZNANOST??? Še imaš čas, da nas nasmeješ v tem letu!!!!!
    Pa tudi to, da bi spregovoril o Rudiju Šeligi(nekdanji minister za kulturo) in njegovemu pismo slovenski sodrgi, ti ne diši najbolj!

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime