Odmev tedna: Kdo sme protestirati in kdo pisati pisma?

POSLUŠAJ ČLANEK


Odmev tedna je oddaja, v kateri s kritično distanco pogledamo na dogodke preteklega tedna, jih pokomentiramo in jih postavimo v ustrezen kontekst. Tokrat sva teden za vas komentirala Tino Mamić in Andreja Barat.

V četrtek so šli na ulice gasilci. Protest je bil glasen in intenziven. Morda so gasilci želeli predstaviti svoje delovno okolje. Nezadovoljni so s plačami, plačnimi nesorazmerji in hinavskim odnosom oblastnikov. Njihov protest s strani tistih, ki so lani zelo goreče podpirali proteste proti prejšnji vladi, ni bil dobro sprejet. Ministrica za javno upravo in minister za obrambo sta jih celo označila za izsiljevanje. Imamo torej družbo, v kateri nekateri smejo protestirati, drugi pa očitno ne.

Tudi upokojenci in Pavle Rupar so precej presenetili. Očitno ni nihče pričakoval, da se bodo zbrali v tako velikem številu. Naenkrat se je v javnosti pojavilo veliko zastopnikov in zagovornikov upokojencev. Gre za tretjino državljanov, in to državljanov, ki se praviloma udeležujejo volitev. Zato so se zganile sile vseh političnih strani. Z Inštitutom 8. marec na čelu, ki je po novem zadolžen tudi za starostnike.

Še neki drugi upokojenci so tudi pokazali svoje "kremplje". Bivši predsednik države Milan Kučan in njegovi somišljeniki so napisali pismo, v katerem pozivajo Rusijo, ZDA in zaveznice k takojšnji ustavitvi vojne. Sliši se lepo, žal pa precej spominja na pismo, s katerim so nasprotniki osamosvojitve pozivali k razorožitvi Slovenije. Ali niso bili to isti akterji?

RTV Slovenija je prvič po letu 2015 poslovala pozitivno, še vedno pa so oči uprte v Ustavno sodišče, ki naj bi vsak čas objavilo mnenje o ustavnosti novega zakona.

Evropski poslanci so odločili, da od leta 2035 v prodaji ne bo več avtomobilov z dizelskim in bencinskim motorjem. Je to realno ali gre za diktat ekologov, ki nas bo pahnil v gospodarsko krizo in vozila omejil na elito? So to podobne skrbi, kot so jih imeli kočijaži pred nastopom avtomobilske industrije? Morda bo pa to impulz, da bo industrija razvojne sile usmerila v iskanje novih tehnologij ...

Še vedno odmeva namišljena "slovenizacija" na avstrijskem Koroškem, ki so jo skušali v podmladku ene od strank izrabiti v predvolilnem boju. Zgodovinar Tino Mamič pojasni, ali je kadarkoli in kjerkoli potekala slovenizacija in v širši kontekst postavi tudi dogodek na festivalu v San Remu.

Svojevrstno provokacijo glede medsosedskih odnosov pa so si privoščili tudi naši hrvaški sosedje.

Vabljeni k ogledu!

 
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike