Odločitev ustavnega sodišča, ki je ponovno sprožila refleks proti zasebni pobudi v šolstvu
Zahtevo za ustavno presojo je vložil nekdanji rektor Univerze v Mariboru in kandidat Levice na zadnjih evropskih volitvah, dr. Danijel Rebolj, češ da razlogi za spremembo nimajo temeljev v epidemiološki situaciji. Pravni interes pa izkazal z odsotnostjo možnosti za razpis referenduma, ki na protikoronsko zakonodajo ni mogoč.
S stališčem, da je do navedene spremembe prišlo brez utemeljitve in iz razlogov, ki niso povezani z omilitvijo posledic drugega vala epidemije, se je strinjala tudi večina ustavnih sodnikov. Ddr. Klemen Jaklič je sicer dal svoj glas za razveljavitev člena, ampak ne iz razlogov kot večina, temveč zaradi nesorazmernosti ukrepa.
Leva politika in mediji so odločitev javno prikazali kot poraz zasebne "Jambrekove univerze", ki naj bi ji bil člen pisan na roko. In to kljub temu, da njen rektor dr. Matej Avbelj vseskozi poudarja, da Nova univerza izpolnjuje vse pogoje za reakreditacijo. Tudi s to odločitvijo US, kot pravi Avbelj, "nič ne izgublja".
Politika je torej s svojimi interpretacijami situacijo izkoristila za novo diskreditacijo zasebne pobude v slovenskem šolstvu ter utrjevanju monopolističnega statusa državnih univerz, pišemo v komentarju uredništva.
Minister Jernej Pikalo (SD) je leta 2016, v času vlade Mira Cerarja, skozi parlament spravil Novelo zakona o visokem šolstvu, ki je zaostrila pogoje za ustanovitev visokošolskega zavoda, pri čemer je določila, da se spremenjeni, strožji pogoji za že ustanovljene zavode preverjajo ob prvem naslednjem podaljšanju akreditacije.
Desnosredinska vlada pa je v novembrskem šestem protikoronskem zakonskem svežnju ta rok podaljšala z odločbo, da morajo visokošolski zavodi spremenjene pogoje izpolnjevati šele ob drugem podaljšanju akreditacije.
Med levimi politiki, profesorji in mediji se je v zakonsko spremembo takoj začelo vpletati zasebno visokošolsko institucijo Nova univerza, češ da gre za "Jambrekovo univerzo", ki je blizu SDS. Rektor univerze dr. Matej Avbelj je ob takšnih obtožbah že novembra, po sprejetju PKP6 zatrjeval, da sami ukrepa ne potrebujejo, hkrati pa opozarjal na sistemsko in nezakonito diskriminacijo, ki so je sicer deležni.
Ustavni sodniki soglasni, ampak z različno argumentacijo
Ustavni sodniki so odločitev o razveljavitvi člena sprejeli soglasno, ampak z različno argumentacijo. Medtem ko je večina sodnikov izpostavila, da ukrep podaljšanja visokošolskih akreditacij zaradi epidemije na naslednje redno preverjanje akreditacije - čez pet let - ni v razumni zvezi z namenom Zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 (ZIOUPDVE), pa ddr. Klemen Jaklič meni drugače.
Kot Jaklič izpostavlja v pritrdilnem ločenem mnenju, blaženje posledic epidemije sega na številna, vsekakor tudi nezdravstvena področja, od ukrepov za pomoč pri preživetju in okrevanju gospodarstva, ukrepov socialne politike, pa vse do spremenjenega režima delovanja državnih organov in nosilcev javnih pooblastil, vključno s podaljševanjem rokov za upravne in sodne zadeve.
"Vse takšne prilagoditve so več kot očitno v razumni zvezi z blaženjem posledic epidemije," argumentira ddr. Jaklič in dodaja, da je "razumna zveza med presojanim
ukrepom in namenom blaženja posledic epidemije nesporna in jo je nemogoče
zanikati."
A sam opozarja na vidik nesorazmernosti. "Če so sodišča in nekateri upravni organi podaljšali roke pri nekaterih svojih postopkih, jih nikjer niso vnaprej podaljšali za tako dolgo dobo, kot je doba petih let," opozarja Jaklič na razliko med različnimi pristopi do omilitev posledic epidemije. "Po moji oceni gre za nesorazmernost, ker bi normodajalec lahko zlahka predvidel npr. zamrznitev teka roka od nastopa epidemije pa do njenega konca, ko bi preostanek roka lahko znova začel teči."
Leva politika in mediji odločitev interpretirajo kot zmago kakovostnega javnega visokega šolstva nad zasebnim
Čeprav je odločba iz PKP6 veljala za vse visokošolske institucije, so jo zagovorniki državnih univerz nemudoma okarakterizirali kot pomoč točno določeni zasebni izobraževalni instituciji - Novi univerzi, ki bi s tem podaljšala možnost, da doseže kakovostne standarde, potrebne za reakreditacijo. Pri tem omenjajo "nekdanjega ideologa SDS, Petra Jambreka", ter pišejo, da je institucija "blizu SDS".
V tem smislu se je odzval nekdanji minister Jernej Pikalo ter zatrdil, da jim gre le za zagotavljanje kvalitete v visokem šolstvu:
[V ŽIVO] #PodpredsednikSD @JernejPikalo v odzivu na odločbo Ustavnega sodišča RS glede razveljavitve člena PKP 6 o podaljšanju akreditacije Novi univerzi. https://t.co/8qlZVUuUO1
— Socialni demokrati (@strankaSD) April 6, 2021
Tovrstne obtožbe proti zasebni pobudi v šolstvu prihajajo tudi iz stranke, ki zase pravi, da je socialno-liberalna:
Pozdravljamo odločitev US RS o razveljavitvi vsiljenega člena v PKP6 o podaljševanju akreditacij visokošolskim zavodom. Ukrep je bil uzakonjen za prijatelja največje koalicijske stranke, US pa je odločilo proti sistemski korupciji in za kakovostno javno šolstvo. Podpiramo! 💪 pic.twitter.com/PWzAueVgdR
— SAB (@StrankaSAB) April 6, 2021
Podobno LMŠ:
Nihče ne sme zlorabljati epidemije za uveljavljanje svojih lastnih interesov – to velja tako za @vladaRS kot za posameznike blizu @strankaSDS, ki so prav z željo po podaljšanju akreditacij pred sprejetjem PKP6 obiskali @DrKustec na @MIZS_RS.https://t.co/GTMJFZh5AS @KovacicAljaz
— Stranka LMŠ (@StrankaLMS) April 6, 2021
In Levica, kjer celo trdijo, da gre za "privilegije Jambrekove univerze".
Ustavno sodišče ugodilo pritožbi dr. Rebolja proti ustvarjanju privilegijev za Jambrekovo univerzo!
Dr. Rebolj je nekdanji rektor Univerze v Mariboru in kandidat Levice na zadnjih evropskih volitvah. pic.twitter.com/U7xSp2dEei
— Levica (@strankalevica) April 6, 2021
S strani levih politikov in medijev se pojavljajo celo pozivi k odstopu ministrice za šolstvo, Simone Kustec.
Dr. Matej Avbelj: Nova univerza s tem nič ne izgublja
Nad odločitvijo Ustavnega sodišča ostaja neprizadet rektor Nove univerze dr. Matej Avbelj. Za Domovino je še enkrat poudaril, da Nova univerza ob ustavno skladni in nomotehnično pravilni razlagi Zakona o visokem šolstvu izpolnjuje vse pogoje za reakreditacijo in da zato Nova univerza s to odločbo ustavnega sodišča nič ne izgubi, ker tudi s PKP6 ob spoštovanju načela ustavnosti in zakonitosti ni ničesar pridobila.
Drugače pa je glede motivov, ki so v ozadju. Kot pravi dr. Avbelj, je res, da je o tem, da je bila ta določba pisana na kožo Novi univerzi, pogosto tudi grobo, na način, ki se v demokratični družbi ne spodobi, protestiral del politike ter politično angažirani visokošolski deležniki.
Ti so nenazadnje tudi sprožili spor pred ustavnim sodiščem, ki jim je slednjič ugodilo, in sicer, po njegovem strokovnem mnenju, ustavnopravno povsem neprepričljivo, saj pritožnik niti ni izpolnjeval pogojev za sprožitev spora pred ustavnim sodiščem.
"Skliceval se je namreč na svojo pravico do referenduma, ki je sploh ni nikdar uveljavljal, razen ex post facto pred ustavnim sodiščem."
Zato je po njegovem prepričanju celotna zadeva, vsaj za kritičnega opazovalca, še en dokaz več, kako je za oviranje delovanja neke zasebne univerze, ki traja že več kot desetletje, v Sloveniji, ko se to nekomu zdi potrebno, mogoče uporabiti prav vsa sredstva, vključno z ustavnim sodiščem.
2 komentarja
Alojzij Pezdir
Zanimivo in pomenljivo je, kako samoumevno in že vnaprej izključevalno naši aktivistični levičarski medijski dreserji javnega mnenja zasebni Novi univerzi in njenemu rektorju dr. Mateju Avblju prilepijo domnevno ideološko, politično in kulturno "pokroviteljstvo" na Slovenskem medijsko trajno demonizirane SDS.
Za samooklicane varuhe "univerzitetnih čednosti" je nezaslišano že to, da si drzne kdo na Slovenskem ustanoviti svobodno in neodvisno zasebno univerzo ter s tem v skrajno neenakopravnih in neprimerljivih materialnih in kadrovskih okoliščinah požrtvovalno in entuziastično skuša s kakovostjo raziskovalnega in pedagoškega dela vsaj na nekaterih področjih znanosti in ved konkurirati monopolistično trajno privilegiranim javnim oz. državnim univerzam.
A za potrebe aktualne politične propagande parlamentarne in izven-parlamentarne opozicije je še hujši populistični medijski očitek in nikoli prepričljivo argumentirana in dokazana obtožba, da naj bi zasebna Nova univerza delovala pod političnim "patronatom" SDS. Za opozicijske politike, medijske aktiviste ter volivce in polit-kolesarje in ulične vstajnike levičarskih strank, sindikatov in t. i. nevladnih organizacij namreč ni hujše zmerljivke in sramotnejše obtožbe, kot je domnevna politična pripadnost, ali zgolj javna politična solidarnost z največjo ter najmočnejšo parlamentarno stranko v RS.
A kot je opozoril že rektor Nove univerze dr. Matej Avbelj, slovenska levičarska opozicija se obnaša do zasebne Nove univerze enako ideološko, politično in etično neprijazno in izključevalno, kot to počenja prav od levičarskih strank "trajno prekleti" Orbanov režim na Madžarskem v odnosu do zasebne Soroseve univerze v Budimpešti. Hujši primer porazne politične in etične nedoslednosti in nenačelnosti, prilagojene trenutnim političnim interesom naše opozicijske levice in njenih medijskih lakajev, bi težko našli. Kar je na Madžarskem vredno nenehnega zgražanja in obsojanja s strani naših opozicijskih politikov in njihovih medijskih lakajev, je pri nas vredno njihove glasne in strastne podpore.
Pri čemer zadrtim preganjalcem zasebnih pobud v izobraževanju in znanosti prav pride tudi najnovejša odločitev Ustavnega sodišča RS, ob kateri ponovno doživljajo politični in pravniški "orgazem" prav najbolj nazadnjaško zadrti fanatični "verniki javnega šolstva", "javne znanosti", ki bi radi enkrat za vselej v kali zatrli in odpravili vsakršno zasebno konkurenco, onemogočili vsakršno zasebno pobudo, vsako svobodno poslovno pobudo v izobraževanju, vzgoji in znanosti ter še za naslednja desetletja ohranili in ubranili diktaturo "statusa quo" - diktaturo javnega/državnega vzgojnega in izobraževalnega sistema ter javne/državne znanosti in raziskovalnega dela.
Ni naključje, da je ustavni spor sprožil aktivni politični privrženec in celo kandidat Levice dr. Rebolj, kakor tudi ni naključje, da ne pride nobenemu medijskemu dreserju javnega mnenja na um, da bi mariborsko javno univerzo zaradi javno izraženih političnih stališč in preferenc nekdanjega rektorja kdaj kdo imenoval oz. zmerjal z univerzo pod pokroviteljstvom oz. vplivom Levice.
Kot tudi nikomur od najbolj izpostavljenih medijskih dreserjev ne pade na pamet, da bi ljubljansko univerzo zaradi javno manifestiranih političnih pripadnosti in preferenc večine njenih rektorjev in drugih visokih univerzitetnih in fakultetnih odločevalcev kdo populistično podrejal vplivu Fajonove SD ali Meščeve Levice ali Jankovićeve PS.
Nihče torej javnim oz. državnim univerzam ne očita bolj in manj očitnega ter preverljivega političnega "pokroviteljstva" nekaterih levičarskih opozicijskih strank (zlasti dolgoletno dominantnega vpliva SD, v zadnjem času tudi Levice), večini pa skušajo opozicijske stranke in njihova medijska trobila z nenehnim ponavljanjem dobesedno vcepiti v zavest prepričanje, da je vse, kar je zasebno, pod političnim vplivom medijsko demonizirane SDS, s čemer je samoumevno in panično razglašeno za domnevno najhujšo nevarnost doseženega družbenega "statusa quo".
APMMB2
Kdo je izgubil in kdo dobil?
V normalni družbi je izgubila levica, sa bo Nova univerza dobila prej ali slej akreditacijo, ustavna odločba pa po le še en poiskus, zaustavitve akreditacije.
Končno, pravniki , ki diplomirajo na Novi univerzi so resna konkurenca diplomntom PF UL, kar je dobro, saj je slovensko pravo v globoki krizi in ni konkurenčno na mednarodnem področju, če smo pa odkriti, tudo za domačo rabo ni prav uporabno.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.