Po mladih izobražencih zdaj odhajajo še inovatorji kot je Pipistrel. Mar res državo zapušča vse, kar je perspektivnega?

POSLUŠAJ ČLANEK
Embed from Getty Images

Ustanovitelj ajdovskega podjetja Pipistrel, ki se ukvarja s proizvodnjo ultralahkih letal, je na pogovornem večeru, ki je potekal na povabilo Inštituta za mladinsko politiko Občine Ajdovščina, napovedal selitev dela proizvodnje v italijansko Gorico in svoj umik iz javnega življenja v Sloveniji.

Po njegovih napovedih bo podjetje že ta teden 40 delavcev prezaposlilo iz ajdovskega v goriški obrat, do konca leta naj bi število naraslo na okoli petdeset. Razvoj zaenkrat v celoti ostaja v Ajdovščini.

Kot pravi Ivo Boscarol, se v državi, kjer mu lahko predstavniki določene politične stranke grozijo z nacionalizacijo, nihče izmed koalicijskih partnerjev pa takšnih groženj ne obsodi, ne čuti več zaželenega. Nesmiselno se mu zdi tudi nadaljnje pojavljanje v medijih, saj je škoda, da bi prepričeval prepričane.
Ne da se znebiti vtisa, da smo v Sloveniji izrazito sovražni do družbenih skupin, ki bi nam lahko prinesle nadaljnji družbeni razvoj.

Kdo ni dobrodošel v tej državi?


Ne da se znebiti vtisa, da smo v Sloveniji izrazito sovražni do družbenih skupin, ki bi nam lahko prinesle nadaljnji družbeni razvoj. Najprej do mladih, ki že dolgo odhajajo, in to množično. Vseh prav gotovo ne bo več nazaj. Bomo sedaj začeli preganjati še podjetnike?

Leve politične stranke pogosto pravijo, da jim je mar za malega človeka. Pravilno. Brez debate. Toda ali so prijazne tudi do ljudi, ki jim lahko prinesejo boljše življenje?

Ustanoviti podjetje, ki je uspešno pri izdelavi tako zahtevnih in tehnološko naprednih produktov, kot so ultralahka letala, je izredno težavno. Ivo Boscarol je dokazal, da se da celo na področju, kjer je potrebno izjemno inženirsko znanje, tudi v Sloveniji nekaj doseči.

Podjetje, kot je Pipistrel, bi bilo lahko ponos vsakega evropskega gospodarstva. Takšna podjetja namreč družbi dajejo ogromno. Najprej zato, ker so zibelka novih patentov in inovacij. Drugič zato, ker so to izdelki, ki se najdražje prodajajo in prinašajo v državo svež kapital. Ta je potem lahko preko davkov porabljen za vzdrževanje našega socialnega sistema, zdravstvenega sistema in izobraževanja.

Pipistrel je te prispevke tudi redno plačeval. Drži, da je prejemal tudi subvencije - toda, ne gre pozabiti - v okviru pravil, ki veljajo za vsa podjetja v EU. Poleg tega je zaradi teh sredstev tudi rasel hitreje in je vložek že večkratno povrnil, kot smo nedavno izračunali na Domovini.

Komu naj se pomaga, neozdravljivo bolnim gospodarskim subjektom? V MURO in TAM smo kot davkoplačevalci vložili milijarde takratnih tolarjev. Imamo danes kaj od tega? V gospodarstvu se podpira najboljše, da nam lahko plačajo še več davkov v državno blagajno in prinesejo še več denarja. Ali naj raje podpiramo podjetja z izgubami, ki jih po izteku programov subvencij čaka gotova smrt?

Ivo Boscarol zagotovo ni človek, ki bi živel na veliki nogi, če bi želel, bi si zaradi uspeha podjetja Pipistrel lahko v materialnem smislu privoščil veliko več. Nasprotno, v svojem podjetju nima najvišje plače, obenem pa neprestano zahteva, da gredo finančna sredstva in dobički v največji možni meri v nadaljnji razvoj.

Hedonisti iščejo lažje poti do uspeha, ne sodi mednje. Obstaja močan dvom, da bi ga ta ukrep bistveno prizadel. Njegov upor je upor proti nečemu drugemu, za kar smo mislili, da je že puščeno nekje v slovenski zgodovini. In sicer da se država sme vmešavati v delo gospodarstva, ki mora biti v vsakem normalnem zahodnem okviru zakonodaje čim bolj avtonomno.

Takšnih primerov je bilo že v Sloveniji precej, niso se končali dobro in račune za to plačujemo. Prejšnja država pa je bila na tem utemeljena. Njen konec je bil skladen z njeno gospodarsko politiko. Katastrofalen.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30