Oddajo Tarča javno napadli novinarji in svetniki lastne hiše, levičarski mediji ter profesorji
POSLUŠAJ ČLANEK
Za RTV Slovenija velja vse prej kot to, da je desno usmerjena, politiki te opcije ji stalno očitajo levičarsko pristranskost in pozivajo k bojkotu plačevanja RTV prispevka.
Tudi četrtkovi oddaji Tarča z naslovom "Splav - svobodne v odločanju" bi lahko marsikdo očital mnenjsko neuravnoteženost, saj so se z dvema zagovornicama življenja nerojenih otrok soočili štirje gostje z odločnimi stališči v prid splavu, od tega trije ginekologi in profesorica FDV.
In čeprav bi ob tovrstni "neuravnoteženosti" lahko pričakovali pritožbe tistih, ki umetni prekinitvi nosečnosti niso naklonjeni, se je zgodilo ravno nasprotno; že med oddajo in po njej so jo po družabnih omrežjih močno napadli levo-nazorsko usmerjeni novinarji te iste medijske hiše, med njimi Eugenija Carl, Jelena Aščić in Nataša Štefe, pa programski svetnik Domen Savič, filozof dr. Boris Vezjak, profesor dr. Marko Milosavljevič in še nekateri drugi.
Njihova zahteva: pravica do splava je ustavno zaščitena, zato se o splavu sploh ne sme javno razpravljati.
V oddaji, ki je dvignila toliko prahu, sta pravico otrok do življenja od spočetja do naravne smrti zagovarjali predstavnica zavoda Živim Katarina Nzobandora in medijsko znana upokojena ravnateljica Angelca Likovič.
Pri tem je zanimivo, da omenjeni gostji nista neposredno izpodbijali ustavne pravice do "svobodnega odločanja o rojstvu otrok". Nzobandora je še posebej poudarila, da k problematiki ne želijo pristopati s prepovedjo, ampak z osveščanjem in svetovalsko pomočjo ženskam, ki se znajdejo v težki stiski in razmišljajo o prekinitvi nosečnosti ali so to že storile.
V predvajanem posnetku je svojo izkušnjo z javnostjo delila tudi študentka Norma Korošec. Njeni mami so namreč zaradi potencialnega bolezenskega tveganja svetovali splav, a po pogovoru z duhovnikom se je otroka odločila obdržati. Rodila se ji je Norma, ki jo danes poznamo kot zavzeto borko za pravice otrok do očeta in matere ter seveda tudi za pravice nerojenih otrok.
Oddaja je razkrila še nekaj zanimivih podatkov, npr. da največ splavov opravijo ženske med 30. in 40. letom starosti, medtem ko je najstniških splavov izjemno malo. Med glavnimi razlogi za splav po navedbah žensk pa so "finančno-bivanjska stiska" (34,5 %), "sedaj nočem imeti otrok" (31,9 %), "obveznosti do sebe - šola/kariera (27,2 %)", in "imam dovolj otrok" (24,7 %), medtem ko je denimo splavov zaradi "ugotovljene nepravilnosti otroka" zgolj 4,3 %.
"Pravkar se na ekranu vrti eden največjih sramotnih fiaskov slovenskih medijev ever," je oddajo nacionalne hiše, v kateri dela tudi sama, na Facebooku komentirala znana TV novinarka Eugenija Carl.
Že v dneh pripravljanja oddaje je na siceršnjo odgovorno urednico oddaje Ilinko Todorovski, ki je bila na bolniški, naslovila vprašanje, ali bomo problematizirali še eno že zagotovljeno civilizacijsko in ustavno pravico: "Kaj naslednjič? Žensko volilno pravico? Enakopravnost spolov? Morda se spet začnemo menit ali je zemlja ploščata in se sonce vrti okoli zemlje?"
Na družabnih omrežjih sta bili do oddaje kritični tudi voditeljica Tednika Jelena Aščić in radijska novinarka Nataša Štefe.
Programski svetnik TV Slovenija Domen Savič, znan po tem, da je bil v svet izvoljen kljub nestrpnim izjavam na Twitterju v času referenduma o zakonski zvezi, je med oddajo sestavil protestno e-pošto ter preko Twitterja ljudi pozival, da jo pošiljajo na e-naslove vodilnih na RTV Slovenija:
Filozof in profesor Filozofske fakultete v Mariboru, dr. Boris Vezjak, se na svojem blogu navdušuje nad uporom "toliko novinark in novinarjev iz iste hiše ob enem konceptualno in programsko najslabših dosežkov javnega servisa v zadnjih letih."
Izjemno oster do nacionalne televizije je bil v svojem javnem odzivu tudi profesor s Katedre za novinarstvo na FDV, dr. Marko Milosavljevič, ki je zapisal, da bi "odgovorna urednica informativnega programa TV Slovenija Jadranka Rebernik in njena ekipa morala podati takojšnji kolektivni odstop," kot tudi urednik oddaje Dobro jutro, kjer je prav tako bila razprava na to temo.
Po njegovem gre za "neustrezno posvečanje osrednjega programskega časa eni temeljnih ustavnih in ženskih pravic," oziroma za "prilagajanje javne televizije verskim zahtevam ene od verskih skupnosti v Sloveniji."
Rebernikova mu je odgovorila, da jo je odziv nekoga na tako pomembnem položaju, ki vzgaja nove novinarske rodove, izjemno negativno presenetil.
"Verjamem, da je Slovenija še vedno družba, v kateri v letu 2016 pravzaprav ni teme, o kateri ne bi mogli govoriti ... To, da lahko svobodno govorimo in razmišljamo, brez strahu, da nas bodo zaprli ali ubili, zaradi drugačnega mnenja ali spregovorjene besede, je najvišji demokratični postulat," je profesorja spomnila urednica.
Poudarila je, da je naloga javne televizije, da "spodbuja dialog in odpira prostor za čim širšo debato; da osvešča, informira in tudi izobražuje," njegovo zahtevo po odstopu pa razume kot "nedopusten pritisk na uredniško in novinarsko svobodo in neodvisnost."
Rebernikova je še dodala, da je ponosna na uredniško ekipo in novinarje informativnega programa, ki so "redno deležni različnih bolj ali manj perfidnih napadov različnih interesnih skupin."
Da je bila izvedba te Tarče "ena boljših," pa meni urednica dnevno-informativnih oddaj na TV Slovenija Mojca Pašek Šetinc. Po njenem je Vida Petrovčič oddajo vodila z dovolj veliko mero kritične distance in izjemno suvereno. Po njenem Tarča ni bila PR-oddaja ene verske skupnosti "Ne po izboru gostij in gosta, ne po izboru vprašanj in prispevkov," ampak prej obratno. "Pokazala je drugo plat medalje, torej zakaj moramo imeti splav ustavno dostopen in to področje legalizirano," je še dodala Paškova.
Na dr. Milosavljeviča pa je naslovila vprašanje, ali so po njegovem za nacionalno televizijo določene teme vnaprej prepovedane ali pa meni, da so dopustne, če so obravnavane tako kot on meni, da morajo biti obravnavane.
Tudi četrtkovi oddaji Tarča z naslovom "Splav - svobodne v odločanju" bi lahko marsikdo očital mnenjsko neuravnoteženost, saj so se z dvema zagovornicama življenja nerojenih otrok soočili štirje gostje z odločnimi stališči v prid splavu, od tega trije ginekologi in profesorica FDV.
In čeprav bi ob tovrstni "neuravnoteženosti" lahko pričakovali pritožbe tistih, ki umetni prekinitvi nosečnosti niso naklonjeni, se je zgodilo ravno nasprotno; že med oddajo in po njej so jo po družabnih omrežjih močno napadli levo-nazorsko usmerjeni novinarji te iste medijske hiše, med njimi Eugenija Carl, Jelena Aščić in Nataša Štefe, pa programski svetnik Domen Savič, filozof dr. Boris Vezjak, profesor dr. Marko Milosavljevič in še nekateri drugi.
Njihova zahteva: pravica do splava je ustavno zaščitena, zato se o splavu sploh ne sme javno razpravljati.
V oddaji, ki je dvignila toliko prahu, sta pravico otrok do življenja od spočetja do naravne smrti zagovarjali predstavnica zavoda Živim Katarina Nzobandora in medijsko znana upokojena ravnateljica Angelca Likovič.
Pri tem je zanimivo, da omenjeni gostji nista neposredno izpodbijali ustavne pravice do "svobodnega odločanja o rojstvu otrok". Nzobandora je še posebej poudarila, da k problematiki ne želijo pristopati s prepovedjo, ampak z osveščanjem in svetovalsko pomočjo ženskam, ki se znajdejo v težki stiski in razmišljajo o prekinitvi nosečnosti ali so to že storile.
V predvajanem posnetku je svojo izkušnjo z javnostjo delila tudi študentka Norma Korošec. Njeni mami so namreč zaradi potencialnega bolezenskega tveganja svetovali splav, a po pogovoru z duhovnikom se je otroka odločila obdržati. Rodila se ji je Norma, ki jo danes poznamo kot zavzeto borko za pravice otrok do očeta in matere ter seveda tudi za pravice nerojenih otrok.
Oddaja je razkrila še nekaj zanimivih podatkov, npr. da največ splavov opravijo ženske med 30. in 40. letom starosti, medtem ko je najstniških splavov izjemno malo. Med glavnimi razlogi za splav po navedbah žensk pa so "finančno-bivanjska stiska" (34,5 %), "sedaj nočem imeti otrok" (31,9 %), "obveznosti do sebe - šola/kariera (27,2 %)", in "imam dovolj otrok" (24,7 %), medtem ko je denimo splavov zaradi "ugotovljene nepravilnosti otroka" zgolj 4,3 %.
Odzivi novinark nacionalke: Je čas, da se začnemo meniti ali je Zemlja ploščata?
"Pravkar se na ekranu vrti eden največjih sramotnih fiaskov slovenskih medijev ever," je oddajo nacionalne hiše, v kateri dela tudi sama, na Facebooku komentirala znana TV novinarka Eugenija Carl.
Že v dneh pripravljanja oddaje je na siceršnjo odgovorno urednico oddaje Ilinko Todorovski, ki je bila na bolniški, naslovila vprašanje, ali bomo problematizirali še eno že zagotovljeno civilizacijsko in ustavno pravico: "Kaj naslednjič? Žensko volilno pravico? Enakopravnost spolov? Morda se spet začnemo menit ali je zemlja ploščata in se sonce vrti okoli zemlje?"
Na družabnih omrežjih sta bili do oddaje kritični tudi voditeljica Tednika Jelena Aščić in radijska novinarka Nataša Štefe.
Vprašanje "ali je splav že postal kontracepcija" bolj neumno kot je, ne bi moglo biti. A to bo res #tarca ? Kje to živimo...
— Nataša Štefe (@tanatasa) October 11, 2016
Programski svetnik TV Slovenija Domen Savič, znan po tem, da je bil v svet izvoljen kljub nestrpnim izjavam na Twitterju v času referenduma o zakonski zvezi, je med oddajo sestavil protestno e-pošto ter preko Twitterja ljudi pozival, da jo pošiljajo na e-naslove vodilnih na RTV Slovenija:
Če vas vsebina javne televizije razburja, pišite. #Tarca [email protected] ; [email protected] ; [email protected] ; [email protected]
— Savič Domen (@savicdomen) October 14, 2016
Filozof in profesor Filozofske fakultete v Mariboru, dr. Boris Vezjak, se na svojem blogu navdušuje nad uporom "toliko novinark in novinarjev iz iste hiše ob enem konceptualno in programsko najslabših dosežkov javnega servisa v zadnjih letih."
Dr. Marko Milosavljevič: Gre za podrejanje javne televizije eni od verskih skupnosti v Sloveniji
Izjemno oster do nacionalne televizije je bil v svojem javnem odzivu tudi profesor s Katedre za novinarstvo na FDV, dr. Marko Milosavljevič, ki je zapisal, da bi "odgovorna urednica informativnega programa TV Slovenija Jadranka Rebernik in njena ekipa morala podati takojšnji kolektivni odstop," kot tudi urednik oddaje Dobro jutro, kjer je prav tako bila razprava na to temo.
Po njegovem gre za "neustrezno posvečanje osrednjega programskega časa eni temeljnih ustavnih in ženskih pravic," oziroma za "prilagajanje javne televizije verskim zahtevam ene od verskih skupnosti v Sloveniji."
Jadranka Rebernik: Gre za nedopusten pritisk na novinarsko neodvisnost
Rebernikova mu je odgovorila, da jo je odziv nekoga na tako pomembnem položaju, ki vzgaja nove novinarske rodove, izjemno negativno presenetil.
"Verjamem, da je Slovenija še vedno družba, v kateri v letu 2016 pravzaprav ni teme, o kateri ne bi mogli govoriti ... To, da lahko svobodno govorimo in razmišljamo, brez strahu, da nas bodo zaprli ali ubili, zaradi drugačnega mnenja ali spregovorjene besede, je najvišji demokratični postulat," je profesorja spomnila urednica.
Poudarila je, da je naloga javne televizije, da "spodbuja dialog in odpira prostor za čim širšo debato; da osvešča, informira in tudi izobražuje," njegovo zahtevo po odstopu pa razume kot "nedopusten pritisk na uredniško in novinarsko svobodo in neodvisnost."
Rebernikova je še dodala, da je ponosna na uredniško ekipo in novinarje informativnega programa, ki so "redno deležni različnih bolj ali manj perfidnih napadov različnih interesnih skupin."
Da je bila izvedba te Tarče "ena boljših," pa meni urednica dnevno-informativnih oddaj na TV Slovenija Mojca Pašek Šetinc. Po njenem je Vida Petrovčič oddajo vodila z dovolj veliko mero kritične distance in izjemno suvereno. Po njenem Tarča ni bila PR-oddaja ene verske skupnosti "Ne po izboru gostij in gosta, ne po izboru vprašanj in prispevkov," ampak prej obratno. "Pokazala je drugo plat medalje, torej zakaj moramo imeti splav ustavno dostopen in to področje legalizirano," je še dodala Paškova.
Na dr. Milosavljeviča pa je naslovila vprašanje, ali so po njegovem za nacionalno televizijo določene teme vnaprej prepovedane ali pa meni, da so dopustne, če so obravnavane tako kot on meni, da morajo biti obravnavane.
Povezani članki
Zadnje objave
Odmev tedna: Prišel, videl in komaj zmagal
19. 4. 2024 ob 21:29
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Minuta molka – skoraj nič ne gre več v pravo smer
19. 4. 2024 ob 13:00
Ključni dnevi za razdelitev deset tisoč računalnikov
19. 4. 2024 ob 10:45
Pravna država: če imaš 40 poslancev, še ne pomeni, da imaš absolutno oblast
19. 4. 2024 ob 6:00
Vlada spreminja postopke naročanja in najdaljše čakalne dobe
18. 4. 2024 ob 17:37
V Chicagu spor glede nezakonitih priseljencev
18. 4. 2024 ob 15:31
Ekskluzivno za naročnike
Minuta molka – skoraj nič ne gre več v pravo smer
19. 4. 2024 ob 13:00
Domovina 144: Zakaj policija ne preiskuje napovedanega strelskega pohoda
17. 4. 2024 ob 6:30
Prihajajoči dogodki
APR
20
Moški zajtrk s Petrom Gregorčičem
07:00 - 09:00
APR
20
Godalni kvartet kolektiva Carpe artem
19:00 - 20:30
APR
20
Večer z Nuško Drašček in Jako Puciharjem
20:00 - 22:00
APR
22
Koncert za zbor – Alfred Šnitke
20:15 - 21:30
APR
24
SAKRALNI ABONMA – KOMORNI ZBOR KGBL IN AMBROŽ ČOPI
19:30 - 21:00
Video objave
Odmev tedna: Prišel, videl in komaj zmagal
19. 4. 2024 ob 21:29
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Izbor urednika
Vračajo se vici o policajih
17. 4. 2024 ob 6:31
Kako nam Robert Golob lomasti po denarnicah
11. 4. 2024 ob 6:31
2 komentarja
samotar
Če vas vsebina javne televizije razburja, pišite. #Tarca [email protected] ; [email protected] ; [email protected] ; [email protected]
Ja, pisati bi morali in podpreti še več takih odaj, ne pa da bodo spet dobivali samo pisma podpore proti takim temam.
Gaber,
zdi se mi da zlahka ne bomo dobii kakega strokovnjaki ki bi seupal javno postaviti za pravice nerojenih otrok, ker bi ga levičarji linčali in v kali zatrli vse njegove upe.
Kot drugo pa, kaj me brigajo razni strokovnajki, ker so jih polne razne revije o vsem, sam kaj pametnega pa ne znajo povedati. Ker kljub vsej svoji strokovnosti, oni ponavadi nimajo svojih izkušenj s tem o čemer govorijo.
Škulj
Če splav javnost začne dojemat kot še eno levičarskih zablod, ki je zahtevala več žrtev kot marksistična revolucija, se moramo zavedat da bodo levi z vsemi sredstvi poskusili, da do tega ne pride. Če ne drugače z njim lastno razlago demokracije, tako da o nekaterih temah ne smemo govorit.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.