Oddajo Tarča javno napadli novinarji in svetniki lastne hiše, levičarski mediji ter profesorji

POSLUŠAJ ČLANEK
Za RTV Slovenija velja vse prej kot to, da je desno usmerjena, politiki te opcije ji stalno očitajo levičarsko pristranskost in pozivajo k bojkotu plačevanja RTV prispevka.

Tudi četrtkovi oddaji Tarča z naslovom "Splav - svobodne v odločanju" bi lahko marsikdo očital mnenjsko neuravnoteženost, saj so se z dvema zagovornicama življenja nerojenih otrok soočili štirje gostje z odločnimi stališči v prid splavu, od tega trije ginekologi in profesorica FDV.

In čeprav bi ob tovrstni "neuravnoteženosti" lahko pričakovali pritožbe tistih, ki umetni prekinitvi nosečnosti niso naklonjeni, se je zgodilo ravno nasprotno; že med oddajo in po njej so jo po družabnih omrežjih močno napadli levo-nazorsko usmerjeni novinarji te iste medijske hiše, med njimi Eugenija Carl, Jelena Aščić in Nataša Štefe, pa programski svetnik Domen Savič, filozof dr. Boris Vezjak, profesor dr. Marko Milosavljevič in še nekateri drugi. 

Njihova zahteva: pravica do splava je ustavno zaščitena, zato se o splavu sploh ne sme javno razpravljati. 

V oddaji, ki je dvignila toliko prahu, sta pravico otrok do življenja od spočetja do naravne smrti zagovarjali predstavnica zavoda Živim Katarina Nzobandora in medijsko znana upokojena ravnateljica Angelca Likovič.

Pri tem je zanimivo, da omenjeni gostji nista neposredno izpodbijali ustavne pravice do "svobodnega odločanja o rojstvu otrok". Nzobandora je še posebej poudarila, da k problematiki ne želijo pristopati s prepovedjo, ampak z osveščanjem in svetovalsko pomočjo ženskam, ki se znajdejo v težki stiski in razmišljajo o prekinitvi nosečnosti ali so to že storile.

V predvajanem posnetku je svojo izkušnjo z javnostjo delila tudi študentka Norma Korošec. Njeni mami so namreč zaradi potencialnega bolezenskega tveganja svetovali splav, a po pogovoru z duhovnikom se je otroka odločila obdržati. Rodila se ji je Norma, ki jo danes poznamo kot zavzeto borko za pravice otrok do očeta in matere ter seveda tudi za pravice nerojenih otrok.

Klik za povečavo (vir slike: http://4d.rtvslo.si/arhiv/tarca/174431611)
Klik za povečavo (vir slike: http://4d.rtvslo.si/arhiv/tarca/174431611)


Oddaja je razkrila še nekaj zanimivih podatkov, npr. da največ splavov opravijo ženske med 30. in 40. letom starosti, medtem ko je najstniških splavov izjemno malo. Med glavnimi razlogi za splav po navedbah žensk pa so "finančno-bivanjska stiska" (34,5 %), "sedaj nočem imeti otrok" (31,9 %), "obveznosti do sebe - šola/kariera (27,2 %)", in "imam dovolj otrok" (24,7 %), medtem ko je denimo splavov zaradi "ugotovljene nepravilnosti otroka" zgolj 4,3 %.

Odzivi novinark nacionalke: Je čas, da se začnemo meniti ali je Zemlja ploščata?


"Pravkar se na ekranu vrti eden največjih sramotnih fiaskov slovenskih medijev ever," je oddajo nacionalne hiše, v kateri dela tudi sama, na Facebooku komentirala znana TV novinarka Eugenija Carl.

Kli za povečavo (vir slike: http://4d.rtvslo.si/arhiv/tarca/174431611)
Kli za povečavo (vir slike: http://4d.rtvslo.si/arhiv/tarca/174431611)


Že v dneh pripravljanja oddaje je na siceršnjo odgovorno urednico oddaje Ilinko Todorovski, ki je bila na bolniški, naslovila vprašanje, ali bomo problematizirali še eno že zagotovljeno civilizacijsko in ustavno pravico: "Kaj naslednjič? Žensko volilno pravico? Enakopravnost spolov? Morda se spet začnemo menit ali je zemlja ploščata in se sonce vrti okoli zemlje?"

Na družabnih omrežjih sta bili do oddaje kritični tudi voditeljica Tednika Jelena Aščić in radijska novinarka Nataša Štefe.



Programski svetnik TV Slovenija Domen Savič, znan po tem, da je bil v svet izvoljen kljub nestrpnim izjavam na Twitterju v času referenduma o zakonski zvezi, je med oddajo sestavil protestno e-pošto ter preko Twitterja ljudi pozival, da jo pošiljajo na e-naslove vodilnih na RTV Slovenija:



Filozof in profesor Filozofske fakultete v Mariboru, dr. Boris Vezjak, se na svojem blogu navdušuje nad uporom "toliko novinark in novinarjev iz iste hiše ob enem konceptualno in programsko najslabših dosežkov javnega servisa v zadnjih letih."

Dr. Marko Milosavljevič: Gre za podrejanje javne televizije eni od verskih skupnosti v Sloveniji


Vir foto: www.fdv.uni-lj.si/
Vir foto: www.fdv.uni-lj.si/


Izjemno oster do nacionalne televizije je bil v svojem javnem odzivu tudi profesor s Katedre za novinarstvo na FDV, dr. Marko Milosavljevič, ki je zapisal, da bi "odgovorna urednica informativnega programa TV Slovenija Jadranka Rebernik in njena ekipa morala podati takojšnji kolektivni odstop," kot tudi urednik oddaje Dobro jutro, kjer je prav tako bila razprava na to temo.

Po njegovem gre za "neustrezno posvečanje osrednjega programskega časa eni temeljnih ustavnih in ženskih pravic," oziroma za "prilagajanje javne televizije verskim zahtevam ene od verskih skupnosti v Sloveniji."

Jadranka Rebernik: Gre za nedopusten pritisk na novinarsko neodvisnost


Rebernikova mu je odgovorila, da jo je odziv nekoga na tako pomembnem položaju, ki vzgaja nove novinarske rodove, izjemno negativno presenetil.

"Verjamem, da je Slovenija še vedno družba, v kateri v letu 2016 pravzaprav ni teme, o kateri ne bi mogli govoriti ...  To, da lahko svobodno govorimo in razmišljamo, brez strahu, da nas bodo zaprli ali ubili, zaradi drugačnega mnenja ali spregovorjene besede, je najvišji demokratični postulat," je profesorja spomnila urednica.

Poudarila je, da je naloga javne televizije, da "spodbuja dialog in odpira prostor za čim širšo debato; da osvešča, informira in tudi izobražuje," njegovo zahtevo po odstopu pa razume kot "nedopusten pritisk na uredniško in novinarsko svobodo in neodvisnost."

Rebernikova je še dodala, da je ponosna na uredniško ekipo in novinarje informativnega programa, ki so "redno deležni različnih bolj ali manj perfidnih napadov različnih interesnih skupin."

Da je bila izvedba te Tarče "ena boljših," pa meni urednica dnevno-informativnih oddaj na TV Slovenija Mojca Pašek Šetinc. Po njenem je Vida Petrovčič oddajo vodila z dovolj veliko mero kritične distance in izjemno suvereno. Po njenem Tarča ni bila PR-oddaja ene verske skupnosti "Ne po izboru gostij in gosta, ne po izboru vprašanj in prispevkov," ampak prej obratno. "Pokazala je drugo plat medalje, torej zakaj moramo imeti splav ustavno dostopen in to področje legalizirano," je še dodala Paškova.

Na dr. Milosavljeviča pa je naslovila vprašanje, ali so po njegovem za nacionalno televizijo določene teme vnaprej prepovedane ali pa meni, da so dopustne, če so obravnavane tako kot on meni, da morajo biti obravnavane.

KOMENTAR: Uredništvo
Od kod takšen bes?
Glede na neuravnoteženost gostov v Tarči o splavu tolikšen bes in pogrom levo nazorskih novinarjev, profesorjev in medijev po svoje preseneča. Sploh zato, ker so razpravo o splavu s problematizacijo videa Čudež življenja pravzaprav odprli sami, zgolj teden dni kasneje pa so od nacionalne TV pričakovali in zahtevali, da se o tem sploh ne razpravlja, češ da javna polemika o ustavnih pravicah ni dopustna. Trditev je za sodobno demokratično družbo seveda absurdna. Najprej zato, ker bi bila s tem ogrožena pravica do svobode izražanja in navsezadnje tudi, ker ustavna pravica do svobodnega odločanja o rojstvu otrok v nobenem trenutku ni bila izpodbijana. Vztrajati pri prepovedi razprave o splavu je tako, kot da javno ne bi smeli problematizirati domnevnih škodljivih posledic cigaret ali alkoholnih pijač, ker je pač pravica do kajenja, oziroma uživanja alkohola zagotovljena v ustavno-pravnem redu države. Ob razlogih, ki jih je v svojem komentarju na Domovini izpostavil Tino Mamićje bes morda tudi posledica v oddaji objavljenih številk, ki zelo majejo splošno prepričanje, da je večina splavov posledica stiske predvsem zelo mladih deklet. Kažejo namreč, da se zanj večinsko odločajo predvsem odrasle, zrele ženske v tridesetih, iz razlogov, ki bi jih lahko razumeli tudi kot egoistične: ker tisti trenutek nočejo imeti otrok, oz. jih imajo dovolj, ali ker prednost dajejo šoli oz. karieri. Skrajno neprijetno dejstvo za tiste, ki svoje "ženske pravice" utemeljujejo na povsem drugačen, emocionalno in človeško mnogo bolj sprejemljiv način.  
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike