Oda Marjanu

Miša Molk se mu, za razliko od mnogih v politiki, ni nikoli izneverila
POSLUŠAJ ČLANEK
»Kako je lep, kako močan, Jean-Claude Van Damme …« v eni svojih pesmi Adi Smolar slikovito opisuje fascinacijo njegove deklice nad slavnim filmskim junakom.

»Je preudaren, umirjen, razgledan in prijeten sogovornik,« bi se ta pesmica kaj lahko nadaljevala, če bi besede vsebovale kakšno rimo. A ta verz ni namenjen postavnemu Belgijcu, temveč svežemu predsedniku slovenske vlade, Marjanu Šarcu. V uvodu intervjuja za revijo Obrazi je komika iz Kamnika tako opisala novinarka Agata Rakovec. Še pred njo pa je starosta primadona slovenske zabavne televizijske scene, Miša Molk, v TV Dnevniku Šarca posipala z mrvicami sladkobnih komplimentov: »sposoben«, »razgledan«, »strog sam do sebe«, »nezamerljiv« ...

»Je realist, ki mu moč in oblast nista stopili v glavo,« je še dodala Agata, Miša pa, da je »izjemno resen«, ima »dobre živce« ter da so mu »pomembnejši cilji vlade kot morebitne zamere«. Da ne bi slučajno izpadel preveč trivialen.

Tako se gradijo zvezde politične levice


Hvalospevi na račun novoizvoljenega voditelja naroda s politične levice ob nastopu mandata za slovenski medijski mainstream pravzaprav niso nič neobičajnega. Ženske tračarske revije so od nekdaj služile za kovanje zvezd na levi politični svod. V tem kontekstu ne čudi, da je v politično-analitične čevlje ob razglasitvi Šarca za osebnost leta na nacionalni TV stopila prav Miša Molk. Če bi sladkorčke trosil kakšen resnobnež tipa Pribac ali Žerdin, enostavno ne bi imelo takšnega učinka.

A vse skupaj je vendarle malce preveč lepljivo tudi za pocukrani (post)božično-novoletni čas. Po štirih mesecih na oblasti, tudi po Šarčevih lastnih besedah, še ni ustvaril ničesar konkretnega. Resda ni ustvaril, je pa delil – davkoplačevalski denar med zaposlene v javnem sektorju ter denar podjetnikov med najnižje plačane, pri čemer je sproti precej kapnilo tudi v državno blagajno. Mimogrede pa je s pozicije dobro situiranega belega moškega pohodil še emancipirano žensko, ki ni zahtevala ničesar drugega kot spoštovanje zapisanega v koalicijski pogodbi. Sori Alenka, ampak nisi ti Luka, ji je najbrž zabrusil na sestanku v dvoje.
Če v rezini političnega prostora, ki sega malo čez sredino na obe strani spektra, uspejo zasidrati in utrditi Šarca, so pomladni desnici bazen zajezili na sedanjo tretjino volilnega telesa in jo tako dolgoročno odtegnili od oblasti.

Princip »deli in vladaj« je torej Marjan Šarec osvojil dovolj hitro, da mu lahko pripišemo za to potreben politični talent. Predvsem je priznanja vredno, kako je po zdrsu z Damirjem Črnčecem na svojo stran pridobil pretežno levičarske osrednje medije. Dovolj je bilo, da je orkestru pritegnil na temo pregona sovražnega govora v njihovi opozicijski konkurenci.

Človek ljudstva Marjan Serpentinšek


Da je gradnja Marjana Šarca kot odločnega, premišljenega politika Drnovškovega kova, povzdignjenega nad ceneno politično zdraharstvo, zgolj posledica navdiha očaranih dam z mehkimi koleni, bi vendarle bilo prenaivno sklepati. Strategom levice je Šarec pomemben predvsem, ker »namerno uporablja preprosto, elementarno govorico Serpentinška, ki jo ljudje razumejo« (po Miši), in v tem pogledu deluje »osvežujoče normalno in neobremenjen s preteklostjo.« (po Agati).

V prevodu to pomeni, da vse uspešneje nagovarja dezertersko, stalnih porazov ter frustriranega nerganja naveličano ruralno volilno bazo, ki je nekoč (v seštevku z liberalci) pomladni desnici omogočala domet čez polovico aktivnega volilnega telesa. Nagovarja pač normalne ljudi, ki so, tako kot mali Marjan, tudi sami »ministrirali in zmrzovali v cerkvi, ko se nekaterim današnjim gorečnežem še sanjalo ni, kaj je to cerkev« in ki so »Avsenike poslušali tudi, ko je njihova glasba veljala za govejo muziko in ni bila tako priljubljena, kot je danes«. Nagovarja preproste, od desnice pobegle državljane, ki jih nista znala zadržati balkanski mešetar Janković in mencajoči teoretik Cerar. Marjan Serpentinšek pa se za kaj takšnega zdi idealen tip človeka in politika.

Če v tej rezini političnega prostora, ki sega malo čez sredino na obe strani spektra, uspejo zasidrati in utrditi Šarca, so pomladni desnici bazen zajezili na sedanjo tretjino volilnega telesa in jo tako dolgoročno odtegnili od oblasti. Bolje kmetavzarski Šarec kot fašistični Janša ali klerikalni Tonin, si najbrž mislijo strici.

Prav zato se bomo pesnitev, kakršni sta Marjanu žgoleli Miša in Agata, v naslednjih mesecih in letih najbrž kar naposlušali. Še posebej če s svojimi 13 odstotki predsednik vlade ne bo aktivneje vmešaval v interesne posle lobijev paradržave in v črpalne podvige aktivistične srenje levičarske civilne družbe.

 "Ves čas je poskakvau, se tepu je kot žvau, ktergakol je vžgal, ta se ni pobral ..."

https://youtu.be/0SBMVQ8kjIU

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike