Od Združene levice do razdružene levice. Kot v Osvobodilni fronti

Uredništvo

POSLUŠAJ ČLANEK
Koalicija Združena levica, hit in presenečenje zadnjih parlamentarnih volitev, razpada. Danes je na plan ponovno izbruhnil spor med dvema blokoma znotraj ZL, ki bosta očitno nadaljevala vsak po svoje, spor pa se je vnel okrog - imena. 

Ime Združena levica se je medtem dobro usidralo v podzavest nezanemarljivega odstotka volivcev, a ekipi, zbrani okrog Luke Mesca, zelo verjetno tega imena ne bo uspelo posvojiti.

Za razumevanje, kaj se znotraj te radikalne levičarske politične tvorbe dogaja, je potrebno razumeti razmerja v koaliciji med tremi strankami in 4. skupino - civilnodružbenimi gibanji.

Skupaj sta potegnili Iniciativa za demokratični socializem (IDS - Luka Mesec) in Stranka za trajnostni razvoj Slovenije (Trs - Violeta Tomič). Ti dve skupini, h katerima spadajo tudi izvoljeni poslanci koalicije ZL, sta želeli razmeroma po tihem in brez ostalih partnerjev ustanoviti skupno stranko z imenom Združena levica. A sta trčili na resen problem.

Ime ZL je v registru strank namreč registrirala tretja članica koalicije - Demokratična stranka dela, ki se uradno imenuje ZL-DSD. Kot pravi predsednik te stranke, Franc Žnidaršič, so ime zaščitili prav zato, da si ga ne bi prilastil kdo drug.

Z Žnidaršičevega vidika tako koalicija Združena levica ostaja, iz nje pa kot kaže odhajata IDS in TRS, ki ustanavljata "neko svojo stranko". Pri tem jima Žnidaršič želi vso srečo še naprej.

Kot v Osvobodilni fronti


Razmere znotraj Združene levice najbolj nazorno opisuje predstavnik 4. skupine (civilnodružbena gibanja), ki ostaja v navezi z Žnidaršičem, Simon Brežan iz Gibanja za pravično družbo.

Ta je po pisanju MMC RTV Slovenija Združeno levico primerjal z Osvobodilno fronto (OF), ki je na zunaj všečna struktura, na znotraj pa ena sama stranka želi absolutno hegemonijo. Pri tem ima v mislih Meščevo IDS.

Ker se je 4. skupina temu uprla, so jih v IDS začeli "podrejati in razbijati".

"Začel se je konflikt, ker nismo hlapčevsko popustili. Postali smo notranji sovražnik, ki ga je treba likvidirati, kar je bilo s točno to besedo zapisano v nekaterih zapisnikih," Beržanove besede navajajo na MMC RTV Slovenija.

Kot pravi, je 4. skupina po sporazumu enakopravni del koalicije s četrtino glasov in lahko soodločajo, dajejo pobude, sprožajo vprašanja.

Mesec in Kordiš: Želijo se komolčiti za finance in prestiž, a jim ne pustimo


Enakovrednega statusa 4. skupini pa ne priznava Luka Mesec. V IDS so namreč po volitvah razglasili,  da zunaj parlamenta koalicija ZL ne obstaja, oziroma naj bi ta kot koalicija delovala le do vstopa v parlament, po volitvah pa njeno delo v prvi vrsti prevzela poslanska skupina.

Glede Žnidaršiča in njegove ZL-DSD pa Mesec pravi, da skušajo preprečiti združitev levice.

"V združeni stranki ne želimo imeti ljudi, ki v zadnjih letih v levico niso prinesli drugega kakor razdora in izsiljevanja. Ko jim je dokončno postalo jasno, kako dobro lahko delamo brez njih, jih je zaskrbelo za lastne koristi in še zadnjič poskušajo izsiljevati. To so njihovi zadnji poskusi," je zapisal na Facebooku.


"Po 25 letih kapitalizma se je končno pojavila socialistična alternativa, teli bi jo pa kar sesuli? Miškoti, malo morgen. Ali kot bi dejali v naši nekdanji domovini: jok brate, odpade," pa se je na istem družabnem omrežju odzval še en poslanec ZL, Miha Kordiš.

V nadaljevanju zapisa priznava, da ob tem čuti kar malo zadoščenja. "Teli bi se komolčili za finance in prestiž, a ker jim ne pustimo, sedaj javno cepetajo in zdraharijo. Kriki obupa političnih računarjev, ki so se - zaračunali," piše o svojih koalicijskih kolegih.


Mesec ima probleme tudi znotraj lastne IDS


A Združene levice ne pretresajo zgolj medkoalicjski spori. Spomnimo, julija lani jo je koordinator IDS Luka Mesec razmeroma srečno odnesel na kongresu lastne stranke.

Združevanju koalicije v eno stranko je namreč nasprotovala tudi večina znotraj IDS, zato je vodstvo izvedlo spretni manever - zagotovilo nesklepčnost kongresa,  nato pa s pomočjo izrednega dopisnega kongresa v IDS včlanilo 70 novih članov, potrebnih za dosego večine za izpeljavo svoje namere.

Članstvo je takrat vodstvu očitalo kršitev statuta in poslovnika ter prirejanje in upoštevanje neveljavnih glasov. Samovoljno ravnanje vodstva je enega izmed članov tako razjezilo, da je Mescu celo grozil s fizičnim obračunom, do česar kasneje vendarle ni prišlo.

Pred nekaj urami pa je Mesec na svojem Facebook profilu zapisal, da se je v IDS "prav danes začel dopisni kongres, ki bo, če bo uspešen, odprl vrata združitvi." 






KOMENTAR: Uredništvo
Temeljijo na kultu osebnosti in imajo malo skupnega z demokracijo
Združena levica v javnomnenjskih raziskavah uživa za radikalno stranko razmeroma visoko in stabilno podporo, zato ne čudi notranje prerivanje za oblast in primat nad imenom, ki je v minulih letih postalo svojevrstna blagovna znamka za protikapitalistično in protiimperialistično nastopaštvo. A v resnici ZL, podobno kot primerljive populistične radikalne leve ali desne stranke v Evropi, svojo podporo gradi na kultu osebnosti nekaj izpostavljenih prvokategornikov ter na promociji populističnih idej, ki v realnem svetu nimajo prave osnove. Šele razmere znotraj kotla, iz katerega zaradi vse večjih pritiskov vsake toliko nenadzorovano uide para, kažejo, kakšna mineštra se kuha v tej nedemokratični kolobociji, sicer dobro skrita pod pokrovom javnega populizma. Razmah dopisnih kongresov v IDS bi si morda lahko razložili tudi kot preventivni varnostni ukrep. Mescu se preko interneta ni potrebno bati, da bi ga med kongresom kdo uspel pretepsti. Glede na to, da se med seboj tako prepirajo in obmetavajo nazorski somišljeniki, se je za vprašati, kako bi ta opcija delovala v političnem prostoru, če bi enkrat dobila resno podporo, s katero bi morda lahko posegla tudi po oblasti. Že videno, bi nekateri spomnili na podobno protiimperialistično združbo, ki je pred desetletji izkoristila zgodovinski moment za svoj preboj na oblast. Glede na vse se verjetno ne bi dosti zmotili.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki