Ni trajalo dolgo, da je ukinjanje samostojnega Muzeja slovenske osamosvojitve dobilo prve konkretne politične posledice. Odločna reakcija Nove Slovenije z zahtevo interpelacije kulturne ministrice Aste Vrečko je bila za mnoge presenetljiva. Tako za del levice, ki si je vedno pridrževala pravico, da si izbira vedno novo ”žlahtno konservativno” stranko kot potencialni privesek v svoji koaliciji, kot za tisti del desnice, ki je pomladni pol vedno bolj enačil le z eno, največjo stranko, ostalim pa očital, da niso dovolj ”dobri”, ”odločni”, ”zvesti” in kar je še takšnih očitkov.
Tako pa je nadobudna aktivistično-revolucionarno navdahnjena ministrica s svojim “pacanjem” po največji vrednoti slovenstva, osamosvojitvi ter vzpostavitvi lastne države, poleg javnega razburjenja poskrbela tudi za politične spremembe, ki jih bo slovenska strankarska politika čutila še nekaj časa.
Pozoren opazovalec se ne more znebiti občutka, da je bil poseg ministrice iz kvote najmanjše, a najbolj pravoverno trdo leve stranke Golobove koalicije, ki se je sredi strukturnih težav, s katerimi se sooča vlada, odločila za neizprosen kulturni in ideološki boj, tisto, kar je dokončno izbilo dno slovenskim političnim preigravanjem in slovenski politični prostor dokončno razjasnilo.
Zadnji politični izpad je bil več kot očitno preveč tudi za vedno ”spravljivo” Novo Slovenijo. Bil je preveč za stranko, ki so jo imele vse leve vlade v zadnjih 10 letih v rezervi kot ”žlahtno” stranko. Nedvomno je številnim v stranki to godilo in se niso kaj preveč prevpraševali, kako je nekoč končala ena druga t. i. ”žlahtna konservativna” stranka, SLS.
Vodstvo NSi je očitno jasno začutilo, da tu preprosto ne more biti tiho in ne more ter ne sme prodati lastne identitete hladnim političnim računicam, kar bi sicer morda premnogi na obeh straneh političnega spektra želeli.
Nova Slovenija je dolga leta dobivala pohvale o svoji “zmernosti“, ki naj bi bila nasprotje “skrajnosti” preostalega dela slovenske desnice. S padajočimi nakladami boreči se levi tiskani mediji so preko levih kolumnistov napisali kako spodbudo, padel je marsikateri laskav intervju.
Nova Slovenija ni stranka, ki bi slovela po državnozborskem aktivizmu, a vendarle je bila poteza ministrice tista, ki je očitno stranko dokončno prebudila iz mirnega sna o sodelovanju tudi za ceno lastnih vrednot. Vodstvo stranke je očitno jasno začutilo, da tu preprosto ne more biti tiho in ne more ter ne sme prodati lastne identitete hladnim političnim računicam, kar bi sicer morda premnogi na obeh straneh političnega spektra želeli.
Za dokončno oceno političnega jokerja, ki ga je potegnila Nova Slovenija, bo zaradi opozicijskih usklajevanj ter zbiranja manjkajočih podpisov potrebno še počakati. Toda z nemajhno gotovostjo lahko trdimo, da bodo posledice za slovenski politični prostor konkretne.
Ne moremo dvomiti, da vsakokratno vodstvo Nove Slovenije ni bilo iskreno v svoji želji stati jasno na vrednotah ter iskati skupne rešitve okoli politične desne sredine, kjer so se pozicionirali že strankini predhodniki Slovenski krščanski demokrati. Veliko vprašanje pa je, koliko so v svojem dolgoletnem snubljenju bili iskreni na drugi politični strani, in zdi se, da smo sedaj dokončno dobili odgovor.
Ob takšni politični konstelaciji ter premoči v Državnem zboru očitno potrebe po ”žlahtni” desni stranki ni več.
Ob takšni politični konstelaciji ter premoči v Državnem zboru očitno potrebe po ”žlahtni” desni stranki ni več. Če držijo namigi raziskovalnega novinarja Bojana Požarja, je vsakršno preoblikovanje leve vlade s sodelovanjem NSi-ja izven vsakršne politične kombinatorike. Scenarij, pred katerim so velikokrat ”strašili” številni na pomladnem polu, je tako padel v vodo. Še več, ministrica Vrečko je s svojo ideološko mržnjo verjetno pokopala vsakršno programsko sodelovanje NSi-ja z Golobovo vlado na temo ustavnih sprememb.
Se bo pokazala demokratična levica?
Obenem ne smemo pozabiti, da je odziv Nove Slovenije končno pokazal, da opozarjanje na negovanje spomina osamosvojitve ni domena ter odgovornost največje opozicijske stranke. Pravzaprav do tega nikoli ne bi smelo priti! Zreduciranje dolžnosti javnega opozarjanja na osamosvojitvene vrednote na eno samo stranko je ravno zaradi tega omogočilo, da je bila osamosvojitev s strani slovenske levice na preveč preprost način omalovaževana. En sam izpostavljeni strelovod, ki ga je nespametno ustvaril prepogosto preveč pasiven angažma ostalih strank ter civilne družbe, je za levico postal lahka tarča. Zadnja poteza Nove Slovenije ima torej v tem primeru lahko le prepotrebne blagodejne učinke.
A če je s tem na eni strani s tako opevano ter na drugi strani tako napadeno ”žlahtnostjo” konec, kaj te zadnje ministričine poteze pomenijo za širši levi politični spekter? Dejstvo je, da Golobova vlada idejno postaja vedno bolj vlada stranke Levica, in tu se bo vedno bolj odpiralo vprašanje leve politične demokratične sredine; ali njenim pripadnikom v takšni politični konstelaciji še pripada njihovo mesto?
Bodimo jasni: ob takšnih radikalnih političnih potezah, kot jo je pravkar uprizorila ministrica, nobeno desno-sredinsko ”žlahtnenje” ne more pomiriti političnega prostora. Realno bo tu na potezi levica, njen deklarativno demokratični del, ki je trenutno ujetnik radikalne manjšine 5 %, ki očitno idejno obvladuje vlado in je preko svoje ministrice tudi uspel spromovirati tako trde ideološke poteze.
Ob takšnih radikalnih političnih potezah, kot jo je pravkar uprizorila ministrica, nobeno desno-sredinsko ”žlahtnenje” ne more pomiriti političnega prostora.
Pri bivšem predsedniku Borutu Pahorju smo videli, da leva sredina demokratični potencial nedvomno ima, na trenutke ga je pokazal tudi zopet glasni Miro Cerar, zametki pro-zahodne, pluralne, demokratične levice, ki je pred tridesetimi leti preko DEMOS-a ali pa drugače bila del osamosvojitvenega procesa, pa občasno preko zmernih javno izpostavljenih levo-sredinsko usmerjenih osebnostih še vedno priplavajo na plano.
Torej, ministrica Vrečko je verjetno za več kot en volilni ciklus s svojim frontalnim napadom pomagala dokončno pokopati ves smoter obstoja ”žlahtne” desnice. Le upamo lahko, da bo istočasno sprožila dokončen nastanek demokratične levice in njeno odcepitev od revolucionarnega podmladka. Če ob tem potrebuje pomoč pomladnega pola, ji bo ta z veseljem priskočil pomagat.
Nova Slovenija je, kot kaže, svoje kot dežurna ”žlahtna” desnica dokončno ”oddelala”, v prihodnosti bo svoj del odgovornosti za zbližanje na politični sredini moral prevzeti demokratično, narodno ter državniško čuteči del slovenske levice.
“..ki je trenutno ujetnik radikalne manjšine 5%”
Dvomim, da tudi večinski del levice ni radikaliziran, vsaj ko gre za pogovore z povprečnim volilcem levih strank.
Demokratična levica ni možna, ker je v Evropi na pohodu kulturni marksizem, ki pred seboj podira vse konvencionalne vrednote skupaj z osnovno celico družino in v ospredje potiska ljudi, ki so se rodili kot napačna mutacija narave in ne vedo katerega spola so ali pa vedo, da so napačno zvezani in hočejo to napako narave vsiliti kot pozitivno vrednost mutacije. Najhuje od vsega pa je, da napadajo cerkvene homoseksualce in pedofile prav tisti, ki v civilni sferi preferirajo homoseksualnost kot nekaj dobrega in normalnega, vsi pa vemo, da od homoseksualca do pedofila ni dolga pot, zaradi tega poznamo narodni izraz peder. Najhujše pa so zafrustrirane feministke, ki so napovedale vojno normalnim moškim, ker so bile zavrnjene ali zlorabljene.
Nsi je tipičen primer Judeža Iškarjota. On se je prodal za 30 novčičev, Nsi pa za prijazen Kučanov stisk roke.
Njeni volivci, ki smo se po odkritem Ljudmilinem ponujanju levici, umaknili in izpisali iz stranke, smo brco, ki so jo dobili od Goloba, predvidevali.
Kot sitne muhe so se ponujali Kučanu in Golobu, šele brca jih je morda streznila!
Za koliko časa?
Gejevski lobi ima masla na glavi, s kom vse je povezan?
Vrabci ćivkajo marsikaj.
Nsi je, če je le mogla, nagajala SDS.
A danes bi se pa NSI kar borila za ”desne” vrednote?
A mislijo v NSI, da smo volivci butaste, pozabljive kokoši??!!
S Cerkvenim brez hrbteničnim vodstvom so se pokazali kot svetovni oportunisti.
Ko z ženo brskava med zapiski, kje so v preteklosti pritisnili na zavoro, je nama kar slabo.
Ludvikvida, kakšna tirada sovraštva in podtikanja! Se bere, kot razpoznavni znak SDS.
Ljudem se bo še kolcalo po demokratih, pa ne tistih kvazi social, ki producirajo kaos in revščino, materialno kot tudi duhovno..
Slovenijo peljejo v totalen razkroj marksisti s srbskimi janičarji, ki so se odrekli svojim krščanskim koreninam pristnega pravoslavja.
Samo odprite oči. Slovenija je ugrabljena država, a Bog Izraelov ni na strani krivičnih in sovražnikov vsega kar diši po Bogu…
Bog Izraelov naj je kar tam dol v Palestini…
Ni žlahtne desnice v smislu Kocbekovega pojmovanja sodelovanja.
Kako okrutni so potomci tretje generacije likvidatorjev in morilcev se kaže sedaj v vsej obliki.
Levica hoče imeti na vsak način s svojimi predstavniki zgodovinsko pomnjenje o razvoju družbe. Kdor na desnici tega ne razume je pač hlapec, bolje orodje levičarskega fanatizma.
Zato je nasilno vključena povezava leta 1990 z NOB. Zato je čiščenje imen iz leta 1990 brez usmiljenja. Zato suhljata AFŽ-ejevka laže in se dela neumno tako, da uporablja svojo akademsko izobrazbo za stroko, ki mora biti levičarska, skratka razbijaška, pa vendar navzven dobrodušna. Spravljivost kažejo na način, ko da drobtinico zahteva za njih popoln konsenz.
Kdor tega ni razumel in je sanjal je bel med ustanovitelji NSI.
Trdo jedro SKD v NSI ne marajo, ker nimajo toliko intelekta, da bi lahko razumeli, kakšne so programske zasnove cvetoče Slovenije v tržnem gospodarstvu. Vmes se nalepijo še skorumpirana druščina zdravnikov pa imamo mešanico politikantstva, kimanja, strinjanje z vsam in vsakršno navlako.
Slovenija je politični retard. Zamrznila je v času pred in med drugo svetovno vojno, ko sta se najprej spopadala politični katolicizem in liberalizem, nato pa je komunistična partija z revolucijo med NOB prevzela vajeti v svoje roke in jih obdržala z določenimi ideološkimi metamorfozami in kadrovsko pomladitivijo dobesedno do danes.
Po t.i. demokratičnem preboju je zamrznjeni ideološki konflikt med političnim katolicizmom in neokomunizmom ali neosocializmom ponovno oživel. To je anahronističen konflikt, kajti drugod v Evropi sta tako politični katolicizem kot neokomunizem izumrli vrsti. V Sloveniji nič ne kaže, da bo temu kmalu tako.
Slovenija je imela svojo avtohtono komunistično revolucijo za razliko od drugih komunističnih držav nekdanjega vzhodnega bloka, ki so jim komunizem prinesli ruski oziroma sovjetski tanki. Vzhodoevropske države so se razmeroma lažje otresle komunistične ideologije in njenih nosilcev kot Slovenija, ki pod krinko NOB še vedno časti komunistično revolucijo in njene akterje.
Nasprotni pol nekomunističnemu/neosocialističnemu levemu bloku je seveda desni katolicistični blok. Glavne stranke tega bloka so bile SKD, SLS in kot zadnja je preživela NSi. Precej kadrov propadlih katolicističnih strank je prestopilo tudi v SDS, tako da ima tudi ta stranka močne poteze političnega katolicizma.
Vedno bolj je očitno, da so v ponovljenem tranzicijskem spopadu med neokomunisti in neokatolicisti slednji potegnili kratek konec. Volivno telo je vedno znova pokazalo večinske preference do levice. Prikazovanje, kot da so zgolj mediji, šolstvo, sodstvo itd. krivi, da je desnica med tranzicijo le hirala, je samo deloma točno. Če bi desnica imela privlačne ideje, ki bi vlekle, bi desnica našla pot (denar) do svojih medijev in do volivcev.
Paradoksno je, da politični katolicizem in neokomunizem drug drugega hranita in vzdržujeta. Drug drugemu očitata nedemokratično naravo in imata na nek način oba prav, saj drug za drugega mislita, da ne bi smela obstajati.
Kako se bo razrešil ta gordijski vozel, je vprašanje za milijon. Obe nasprotujoči si ideologiji imata namreč svoje historično trdo jedro, ki zlepa ne bo popustilo drugi strani.
Amen.
Vcasih sem pozitivno presenecen?
Zanimiv zapis.
Gordijski vozel pa bo rešil Bog Izraelov in fatimska Marija, ki bo vsemu hudemu glavo strla, na obeh polih da ne bo dvoma.
Dober si v analizi, zgrešiš pa v sintezi, kar je pogosto značilno tako za radikalne desničarje kot za rusko srbsko višegrajske konzervativce.
Rusko srbski višegrajski konservativci, le kaj je to?
Kolikor vem, je višegrajska skupina na pol razpadla, ker Madžarska ni stopila ob bok ostalim trem višegrajcem, ki so ostro obsodili rusko agresijo na Ukrajino, medtem ko je Madžarska ostro grajala politiko Zelenskega. Orban je rekel, da ne misli zapraviti države zaradi idiota, ki je napravil masaker sredi Evrope, pri čemer je mislil Zelenskega in genocidno državljansko vojno zoper rusko manjšino, navsezadnje pa je tudi eden od botrov “neizzvane” vojne v Ukrajini, ki se je kuhala najmanj od leta 2014, v bistvu pa že od prej.
Rasputin!
Res je, da so razlike med njimi, vendar imajo nekaj skupnega, moti jih demokracija jedrne Evrope (ki je edina prava demokracija), kakor tudi tebe moti in še marsikoga na tem forumu!
Jonsky, če je demokracija jedrne Evrope edina prava demokracija, potem sem jaz papež. To je vladavina bogataških elit, plutokracija, ne demokracija. Te elite pa se požvižgajo na demos, ljudstvo, to je na demokracijo – ljudovlado.
Za njih je demos le delovno in molzno ljudstvo, za katerega skrbijo v svojem interesu priližno tako, kot kmet skrbi za svojo molzno čredo. Kmet občasno tudi zamenja pasmo svoje črede (ekscesne migracije) in jo pošlje v klavnico (načrtovana in izzvana vojna v Ukrajini).
Razumi, če moreš.
Žal, do tega pride, ko vsak pimpek lahko postane minister, potem pa noče vedeti kaj je njegovo poslanstvo.
NSI ali bolj pravilno imenovano kleroboljševistična stranka je največja izdaja Slovencev v obdobju po Bajuku. Je razlog obstoja globoke države in restavracije trdega socializma v Sloveniji.
Pomen, kakšna traparija je pa to “kleroboljševistična” ? Ali je premalo podobna SDS – ju ali kaj?
Ko se zacne politicna analiza, takoj padejo pojmi levo-desno in je debate konec. Ti pojmi ne pomenijo nicesar, odvracajo pa od vsebine. Pa se cerkev je kar naprej na tapeti, kot da bi ta imela kjerkoli kaksnega svojega kaplana v drzavni upravi in politiki.
To podpišem Peter Klepec.
Tisto, kar mene zanima pri slovenski desnici ali ž če kdo hoče, pri konservativcih, je jasno politično sporočilo za kaj se zavzemajo. Nič se samo po sebi ne razume. Povedati je treba. Samo da es aktualna “harmonika” na teh straneh očitno ne bo dovolj. Tudi ne bo dovolj papagajsko ponavljanje za vedno bolj trapastim Brusljem. Se bo potrebno potruditi. Ta obrazec, ki je veljal do sedaj je očitno prinesel samo poraze in životarjenje na robu političnega prostora in je sposobna priti na oblast samo takrat, ko levica sama od sebe razpade.
Re:…vedno bolj trapast Bruselj…
Ce si na vlaku, se je dobro obnasat ustrezno. Ali pa nisi na vlaku in lahko neodvisno pocnes kar hoces.
Utezno razmerje SLO je 2/450, torej pol procenta.
To je manj kot, ce bi Spodnji Kaselj hotel plavati v SLO po svoje.
Peter Klepec, tvoj izračun ne dokazije, da Bruslej ni vedno bolj trapast.
Pameten človek se na vlaku vpraša, ali je sedel na pravi vlak, ki pelje v pravo smer.
Evropski vlak postaja vlak smrti. EU ni naredila nič, da bi preprečila vojno v Ukrajini ali jo ustavila, ko je izbruhnila. Slepo sledi ameriški militaristični imperialistični politiki, ki nas počasi vodi v splošno vojno, ki lahko eskalira v jedrsko.
Za večji del tega foruma bo levica vedno sporna, pa se lahko na glavo postavi, saj če se posebej trudi z demokratičnostjo, boste rekli da je neodločna in šibka.
Seveda za vas je sprejemljiv zgolj levičar, ki vam leze v rit, se ve kdo je tak.
Torej, kaj?
Najprej definirajte levico kot program, ne kot osebe.
Sam se nimam za levičarja, večina na tem forumu me smatra kot takšnega in ne trudim se jih prepričati.
Jonsky, malo povprašaj ljudi, kako so zadovoljni z levo oblastjo in levičarji, ki z nadzvočno hitrostjo generirajo rast cen, in ki vedo, da najhujše šele prihaja z vsemi ideološkimi reformami vred.
Sicer nerad komentiram tako pavšalne trditve, vendar sem zadnjič na dnevniku poslušal, kako ima od vseh držav v regiji daleč najvišjo inflacijo Madžarska, ki je za našo radikalno desnico svetel vzor. Na 24ur.com sem zasledil, da ima dobrih 20%. Naša je v okvirih evropskega povprečja.
Dobro povedano, ki pokaže na slab način vladanja.
Jonsky, nisi na tekočem. Od vojne v Ukrajini se je odnos med Janšo in Orbanom znatno ohladil, ker Orban ni patološki rusofob in občudovalec Zelenskega. Slednjega je Orban ozmerjal celo z idiotom. Naš Janša pa Zelenskega malikuje kot heroja.
Slovenska radikalna desnica zdaj podpira senilnega Bidena, ki je lutka globoke države, ki je trdo jedro ameriške militantne in ekspanzivne imperialistične politike.
Niti Trump ne pride več v poštev, ker je premalo rusofob.
Načelo, po katerem se danes prepoznajo radikalni desničarji, je: Sovražim Rusijo in Ruse, torej sem – radikalni desničar.
Nova Slovenija se je popolnoma po nepotrebnem zaplezala.
Ne le, da se je usmiljenja vredno udinjala valadajoči koaliciji, ki je v državnem zboru zastopana pretežno s skrajnimi levičarji, od katerih mnogi vzbujajo vtis, da so jih pobrali na cesti, morala se je še javno na nerazumen in nekolegialen način distancirati od veliko uspešnejše SDS.
Kazen je prišla prej kot je bilo mogoče pričakovati.
Začelo je padati po stranki. Javno mnnenjske ankete, najsi so še tako sporne, ki so Novo Slovenijo vseskozi protežrale, jo tiščijo k robu obstanka v državnem zbor. Predsednik vlade je jasno in glasno oznanil, naj ne računajo s članstvom v vladajoči koaliciji, in popolnoma po nepotrebnem so skalili odnose v opoziciji.
Nova Slovenija bo morala menjati zaletavega predsednika in se odpovedati uslugam njenih ideologov, kakršni so LjudmilaNovak, Janez Pogorelec, Jožef Horvat in drugi. Red bodo morali narediti tudi v poslanski skupini, v kateri nekateri poslanci govorijo, ko bi morali molčati in molčijo, ko bi morali govoriti.
Predvsem pa bi se morala Nova Slovenija sprijazniti s tem, da ne bo nikoli velika stranka, če ne bo pri sebi opravila življenskega obračuna.
Prihajajo časi, ko se bodo lahko samo še otožno spominjali, da so bili najbolj uspešni takrat, ko so sodelovali z Janševo SDS in njegovo vlado, v kateri so imeli kar štiri zelo pomembna ministrstva, obilo podprta s proračunskim denarjem.
Je že prav, da so se distancirali od SDS . Samo poglej kakšne tirade sovraštva pišejo njihovi pripadniki ali kakšne nebuloze razni JKK-ji.
Sploh pa ne vem zakaj bi imeli dve zlizani stranki?
Saj pravim, jaz nimam viška pameti kot ti.
Friderik, Golob se počuti fino – s tremi zlizanimi strankami.
Zaželel si je še večje “lizike” in sprejel k sebi še te, ki so izpadli iz parlamenta……
Levica je kot povezan SNOP, ki ga je oboževal že Musolini, zato je imel snop tudi v logotipu.
Desnica pa misli, da bo zmagovala tako, da bo blatila sorodne stranke.
To se ne bo dobro obneslo!!!!!
Nujno potrebno je več razuma, strpnosti razumevanja in sprave med strankami demokratičnega porekla. Kljub vsem zmotam, napačnim potezam, zdrsom, posledičnim sporom ipd v preteklih 33 letih imajo tri stranke SDS, NSi in SLS zelo veliko skupnega.
Hkrati pa pristaše teh strank ločuje od komunistov oz SD in Levice prepad in potoki prelite krvi poštenih Slovencev med vojno in po njej.
Naštel bom nekaj velikih napak vseh treh strank, ki imajo težke posledice in so omogočile sedanjo prevlado levičarjev.
Začelo se je z naivnostjo poštenjaka Pučnika, ki je skupaj z Bučarjem in Ruplom, prezgodaj odstavil predsednika vlade Peterleta iz SKD – predhodnice NSI. Sledilo je maščevanje in sodelovanje SKD pri konstruktu Depala vas ter odstavitvi ministra Janše. SDSS predhodnica SDS je nato odstranila aktivnega sindikalista in se usmerila na podeželje, s tem pa prizadela SKD, ki je podeželje štela za svoje. Kasneje je Zagožen iz SLS podprl prenizek prag 4 namesto 5 % in omogočil prodor dveh novih levih strank rdečih upokojencev DESUS ter Jelinčičeve SNS V DZ. Stranka SLS najbolj prestreljena z levičarskimi vrinjenci (npr Turnšek, Ivanušič, Žerjav in še drugi)) je odklanjala združitev s SKD in celo sabotirala delo vlade Bajuka.
Vsa leta so mnogi politiki teh strank nasedali občasni naklonjeni pozornosti levičarskih medijev in dopuščali netenje in poglabljanje medsebojnih sporov. Iz NSi so se najprej Peterle, nato pa Novakova, in nazadnje Tonin počeli napake, aktivno blatili JJ in SDS ter se ponujali levičarjem za vsako ceno. Podobno se od volitev dalje nenavadno obnaša Logar iz SDS, ki se nekako odmika od SDS.
Prav vsi iz strank demokratičnega porekla bi se morali zavedati, da jih levičarji odklanjajo, še več, sovražijo, Bolj kot je desni politik uspešen in učinkovit bolj ga sovražijo, zato je tarča JJ. Zavedati bi se morali, da tudi njih sovražijo, naj samo spomnim kako ostudne laži so levi mediji pisali o Peterletu, v času predsedovanja vladi in vse dokler je v politiki kaj pomenil.
Menda je poteza levičarske ministrice z ukinitvijo muzeja streznila in prebudila NSi, bil je že skrajni čas. Stranke demokratičnega porekla, torej tri dosedanje in mogoče še kakšna dodatna morajo lojalno sodelovati. O kakšni novi levi “zmerni” stranki, podobni avstrijskim socialdemokratom ni kaj razglabljati. Možnost da bi ta izšla iz sedanje SD je majhna, o njej bodo odločila oni, zmerni levičarji namreč, če jih je sploh še kaj.
omega: če smem, bi k Vašemu razmišljanju dodal le, da sta dve opciji dodatne stranke:
1) manj verjetna: nek “izhod” leve sredine ‘Pahorjanskega’ tipa z dodatki iz SD-ja, ki ga je itak pojedla Levica (s tem bi nazaj dobili Tomšičevo SDSS)
2) bolj verjetna: nov poizkus klasično liberalne DLGV, ki je bila na začetku v anketah uspešna in ki bi jo vedno bolj “oblegani” podjetniki/obrtniki/privatniki pozdravili (s tem bi nazaj dobili meščansko krilo SDZ)
Vsi ostali demokratični dodatki iz časa volitev pa imajo samo opcijo pridružiti se projektu 1) ali 2) ali pa da se kar združijo z eno od ostoječih treh pomladnih strank
Se pridružujem vašemu mnenju.
Kot sem že napisal, ste na desni dobri v analizi, zgrešite pa v sintezi. Seveda bi bile za vaš problem rešitev formalno leve, dejansko pa desne stranke, ki bi šle v koalicijo s SDS kot podrejeni partnerji in ne bi delale problemov (npr. Počivalšek po prevzemu SMC). Vendar volilno telo ne misli tako (za vas seveda butasti volilci).
Da, slab v sintezi je marsikdo, ne samo desni. Golob skupaj z ministrom Bešič Loredanom je 9 mesecev po izvolitvi v bistvu zmogel le ugotovitev, da je stanje v zdravstu slabo, k čemur je Golob globokoumno dodal, da je še slabše, kot je doslej mislil. Nobene prave sinteze, ni zaznati.
Volilno telo kaj misli, če sploh kaj?! vsakič voli neznance pobrane “s ceste”, ki jih vsakič na hitro ustvarijo mediji Zakaj? Ker imajo levi veliko večino medijev, veliko večino novinarjev, vrinjene krte v desnih strankah, ki jih uničujejo od znotraj, celotno “neodvisno sodstvo” z ustavnim za povrh, vse družboslovne fakultete, vso aktivno t. i. civilno družbo, državno volilno komisijo in izdatna finančne sredstva.
Ja, levi imajo pod kontrolo Planet TV, TV3 medias, Novo 24TV, kdo sta direktorja na RTS in kdo je odgovorna urednica informativnega programa, Demokracijo, Požareport, Ognjišče, Slovenske novice, sodnike Jakliča, Šorlija, Svetliča, zakonca Zobec, da ne naštevam naprej. No pa saj to pišete za druge bralce, vaše istomišljenike, mene ne morete s takšnimi prozornimi argumenti.
Saj vem, Delo, Večer, Dnevnik, to je levo. Pa kdo še bere tiskane medije razen Slovenskih novic?
Ali je Reporter sedaj levi medij in kdo ga bere?
Na vsak način pa sedaj vsi mediji enotno pljuvajo po vladi.
Daje no dajte!
Kar pa se tiče žaljivk, smo jih se na pogojno levi strani dovolj slišali. Na vsak način bo desna stran lažje rešila probleme z volilno uspešnostjo, ko bo opustila pravljico, da je sama izpeljala osamosvojitev in ko bo prenehala 55-60% volilnega telesa zmerjati z tatovi, delomrzneži, izdajalci, butli, izpranimi možgani, komunisti, jugonostalgiki itd…….
??
Spoštovanje Jonsky. Pa saj se jih itak nič ne prime!
Pa, brez zamere… popravljam te: razmerje je 36:64 – zate in zame! Pa še, stadion je vse bolj prazen, kot je napisal (menda) Stanko?
Bogdaj en lep, dober dan vsem.
Meni osebno se zdi, daa smo šezelo dale od formiranja in ustannovitve RESNIČNO PRAVIH “LEVIH, STRANK” – V KATERIH – BODO – PRAVI DELAVCI.
Vsi vidimo, a so vse sedamje, žal obstoječe “ponareeno leve stranke” čisto navadna reciklaža ex v osnovi seveda
STALINISTIČNE, TITOISTIČNE IN I. MAČEK-KARDELJ itd. KP, ZK.
Tudi sedanje,
FAKE “SOCIAL DEMOKRACIJA” – SD, fake “ne-LEVICA”, FAKE “NE-SVOBODA”
so navade
ex totalitarne, monolitne in monopolne EX KP, ZK – OBDRŽALE.
Njih
“zavzemabje za delavsto, za socialo itd” je zgolj – IDEOLOŠKO..
V pravih katoliških DELASKIH društvih – so bili – pravi dečavci, ne pa “delavci po ideologiji”
Pod geslo “KATOLIŠKI DELAVCI ZDRUŽITE SE”
SO TAKOJ OD USTANOVITVE
SOJIH DR. j.e. kREKOVIH PRAVIH DELAVSKIH DRUŠTEV
USTANAVLJALI
CENOVNO NAJBOLJ UGODNE društvene preskrbne trgovine – konzume – ZA HRANO IN POTREBŠČINE, KUPCI SO BILI – ČLANI TEH DRUŽTEV.
USTANAVLJALI SO TUDI nabavno-prodajne zadruge in obrtne delavnice
– že v zadnjem desetetju 19. stoletja.
Vse to je organizirala – str, dobrakatloška SLS stranka.
Dokazljiv,
1. KATOLIŠKI KNZUM IN ZDRUGA V Dobrepolju – že leta 1894.
Organizirala sta jo dr. Krek in vrli učitelj, pisatelj ter poslanec F. JAKLIČ.
Seveda sedanji “levičarji”
organizacije takih konkretno koristnih TRGOVIN IIN ZADRUG
– NISO ZMOŽNI ORGANIZIRATI,
o uspešnih katoliških zadrugah in delavnicah iz 19. in 20. st. – PA
“NIMAJO POJMA” – sploh ne vedo, da so zares obstajale.
L.r.
vztrajnik Odbora 2014,Janez Kepic-Kern, 70 let, ex OK knjižničar v LJ, nečlan strank in neformalnih združenj, nenaročen, od nikogar plačan – osebni zapis, nealkoholik sem, nekaznovan:
ne želim replik in ne odgovarjam na replike t.i. proputinistov, zagovornikov komun-socializma, sovražnikov slo RKC vere in Cerkve itd Imam jih blokiarne, njih branja nevrednih zapisov ne vidim, ne berem. Moji KONTAKTNI podatki so na internetu pod mojim d.o.o. SLOVENIANA – za POLNO PREDSTAVLJENE, resno sodelovanje: za
razvoj pozitivnih vse- slovenskih domoznanskih društev, muzeji “ORLOV” itd.
p.s.
jaz bom pozitivno našo slo desnico oživljal z domoznanskimi
in domačnostnimi društev “SLOVENIANA”:
USTANAVLJALI BOMO MUZEJE
VRLIH Orlov, postavljali spomenike pomembnim, doslej prezrtim Slovencem,
osnovni namen SLOVENIANA društev bo pa vrnitev množične podpore
pozitivnim proslovenskim RK veri naklonjenim polit strankam.
Od tu naprej sem že v pričakovanju Rajkotovega in Francetovega II. dela. Gotovo bo več govora o Zboru o drugačni republiki in marsikaj o “ukinitvah”. Zagotovo pa nič o ukinjanju negovana domobranske tradicije in poskusih rehabilitacije velikega madeža v narodov zgodovini.