Od nič do pandemije s Kitajsko za volanom

vir_pixabay
POSLUŠAJ ČLANEK
Trenutno se Kitajska hvali s svojo uspešno zajezitvijo novega virusa in ponuja svojo pomoč pri boju s pandemijo drugim narodom po svetu. Vse lepo in prav, a vprašati se moramo ali je kitajski odziv na širjenje virusa bil res tako ustrezen, kakor trdijo. Namreč pojavljajo se poročanja o kitajskih zdravnikih, ki so o novem virusu obveščali že veliko prej, preden je svet sploh izvedel zanj. Kitajske oblasti so te zdravnike aretirale in kaznovale za širjenje lažnih govoric.

Sama se spomnim, ko sem spremljala novice in čakala, da Svetovna zdravstvena organizacija končno razglasi nevarnost za svetovno zdravje. Pa so z odločitvijo kar odlašali, Kitajska naj bi navajala uspešnost sprejetih ukrepov in zagotavljala, da nevarnosti za svet ni. Spraševala sem se, kako po vsem tem dogajanju sploh lahko še zaupajo izjavam kitajskih predstavnikov. En teden kasneje se je izkazalo, da imam prav. Poglejmo koliko časa so kitajske oblasti imele vse potrebne informacije pa niso reagirale in rajši prikrivale širjenje novega virusa, kar je neposredno vplivalo na nastanek pandemije, ki jo preživljamo sedaj.

Časovnica razvoja dogodkov:

10. december 2019 – prvi primer novega korona virusa začne kazati simptome (vročina, suh kašelj, oteženo dihanje). To je bila prodajalka morske hrane, na lokalni tržnici divjih živali. En teden kasneje: hospitaliziran primer pljučnice iz neznanih razlogov. V naslednjih dneh se število primerov veča.

26. december 2019 – na kitajskih socialnih omrežjih krožijo poročila in slike laboratorijskih testov, ki potrjujejo, da so pljučnice v Wuhanu posledica virusa podobnega SARSu.

30. december 2019 – Li Wenliang, zdravnik iz Wuhanske bolnišnice, opozori svoje prijatelje, da gre za SARSu podoben virus in naj na delu nosijo vso potrebno zaščitno opremo. Kitajske oblasti ga kasneje aretirajo, zaradi širjenje lažnih govoric. Javnost obveščajo, da gre zgolj za pljučnice.

31. december 2019 – Kitajska obvesti Svetovno zdravstveno organizacijo o primerih pljučnice in na internetu se pojavijo prva poročanja o dogajanju, ki je še vedno opisano zgolj kot pljučnice neznanega vzroka.

9. januar 2020 – Kitajske oblasti objavijo, da gre za primer korona virusa podobnega SARS in MERS, a zanikajo prenos med ljudmi. Objavijo tudi podatke o laboratorijskem testiranju za nov virus, ne delijo pa podatkov o simptomih, starosti in spolu obolelih. Oblasti na Kitajskem trdijo, da ni prišlo do novih okužb.

20. januar 2020 – priprave na kitajsko novo leto, mnogo ljudi začne potovati naokoli. Pritisk na kitajsko oblast končno dovolj močan, da zaprejo provinco Hubei.

30. januar 2020 – Svetovna zdravstvena organizacija končno razglasi nevarnost za svetovno zdravje. V enem tednu je število potrjenih primerov naraslo iz 584 na 8235.
A to je država, ki daje absolutno prednost politični stabilnosti, četudi je to za ceno življenj lastnih prebivalcev.

Kitajske oblasti so za novi virus vedele že vsaj 30. decembra, prav tako je naraščajoče število primerov že tedaj namigovalo, da se virus širi iz človeka na človeka. Študija Univerze South Hampton je ugotovila, da če bi Kitajska z ukrepi karantene začela tri tedne prej, bi znižala število primerov za 95%. V odsotnosti cepiva je čas začetka ukrepov, ključnega pomena za nižanje števila okuženih in preprečevanje smrtnih žrtev.  A to je država, ki daje absolutno prednost politični stabilnosti, četudi je to za ceno življenj lastnih prebivalcev. Kot bi se lahko naučili že iz primerov SARSa in MERSa, cena niso le življenja domačinov, ampak življenja globalnega prebivalstva.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike