Od neknjižnega jezika do tabu tem, ali kako izgleda poučevanje slovenščine na Poljskem
POSLUŠAJ ČLANEK
Vesna Bukovec že četrto študijsko leto uči slovenščino na Oddelku za slavistiko Univerze v Lodžu, na eni izmed štirih univerz na Poljskem, kjer je mogoče študirati slovenščino.
Ob poučevanju v predavalnici poskuša tako svojim študentom kot širši poljski publiki približati slovenski jezik tudi s pomočjo različnih kulturnih dogodkov in gostovanj profesorjev iz Slovenije.
V Lodžu je Vesna pristala bolj kot ne po srečnem naključju. Doma je namreč delala na osnovni šoli le za določen čas; vedela je, da se ji bo marca 2015 iztekla pogodba. V tistem obdobju je na spletni strani Centra za slovenščino kot drugi in tuji jezik slučajno videla razpis, da na univerzah v Kijevu in Lodžu iščejo učitelja oziroma učiteljico slovenščine kot tujega jezika. “Poguglala sem, kje je Lodž. Glede na to, da sem v času študija imela lektorat poljščine, sem se odločila, da se prijavim na to prosto delovno mesto,” pravi. Od tedaj je šlo vse skupaj zelo hitro; težo pri odločitvi, da se odpravi na delo v tujino, pa je imelo tudi dejstvo, da je imela v Lodžu vsaj za eno leto zagotovljeno delovno mesto. Leto se je nazadnje prelevilo v štiri.
Delo z ljudmi, ki jim je slovenščina tuji jezik, ji je že od prej poznano, saj je kot študentka poučevala slovenščino priseljence iz Albanije in Srbije. Zdaj pravi, da si v tej smeri želi delo še nadaljevati.
Na Oddelku za slavistiko na Univerzi v Lodžu imajo študentje možnost študija štirih južnoslovanskih jezikov: slovenščine, bolgarščine, srbščine in po novem hrvaščine. Vsako študijsko leto se zamenja prvi, torej glavni jezik, ki mu je v študijskem programu posvečenih največ ur. Lansko leto je bil glavni jezik slovenščina, medtem ko je bil drugi bolgarščina. Letos je po drugi strani glavni jezik srbščina, za drugi jezik pa si lahko študentje izberejo ali slovenščino ali bolgarščino.
Večina študentov slavistike želi delati v prevajalstvu, največ pa jih pristane v pisarnah podjetij Fujitsu in Bosch, kjer potrebujejo ljudi z znanjem tujih jezikov – tudi slovenščine. Oddelek poleg tega ponuja poslovno in turistično specializacijo; pri slednji imajo študenti v poletnih mesecih možnost opravljanja dela v Bolgariji kot turistični vodiči za poljske turiste. V Sloveniji take možnosti žal še ni.
Besedni red, uporaba množine namesto dvojine, naglaševanje, svojilni pridevniki, sklanjanje, izgovorjava polglasnikov – to so težave, s katerimi se v predavalnici najpogosteje soočajo Vesnini študenti. Učenje jezika seveda popestrijo tudi lažni prijatelji, naj omenimo le takšne, kot so drużina (moštvo), biegunka (driska) in droga (pot).
Razumevanje knjižnega jezika ne predstavlja večjih težav. Povsem druga pesem pa je, ko morajo stopiti iz predavalnice in se soočiti s pogovornim jezikom, čeprav jim Vesna pogosto izpostavlja pogovorne besede, ki jih Slovenci v veliki meri uporabljamo: recimo beseda gužva namesto gneča.
“Študentka, ki je bila v Sloveniji na Erasmus izmenjavi, je izpostavila na primer to, da so ji rekli ‘ti si kot odprta knjiga’, ker govori tako knjižno. Prav tako ni poznala pogovorne besede kot je ‘štuk’. Študenti so v Sloveniji naleteli tudi na to oviro, da jim Slovenci odgovarjajo v angleščini,” pravi.
Poleg nepravilne uporabe sklonov pa ugotavlja tudi, da obstajajo neke tabu teme, kot so splav, homoseksualnost in evtanazija, o katerih njeni študentje ne želijo veliko govoriti, čeprav jih opozarja, da na lektoratu ne ocenjuje njihovega mnenja, temveč njihovo rabo slovenščine. “Zdi se mi, da bi slovenski študentje bolj odprto delili svoje mnenje o teh temah.”
Vse to pa ni ovira za vzpostavljanje prijateljskih odnosov s študenti, ki pa v predavalnici še vedno ostajajo na ravni spoštljivega profesionalnega odnosa med profesorjem in študentom. Stike ohranjajo tudi po zaključku študija; dvomi, da bi kaj takšnega v tolikšni meri doživela v Sloveniji.
Predznanje o Sloveniji je med študenti različno: eni o njej niso vedeli nič, drugi so recimo bili v Sloveniji na izletu. Tudi razlogi za študij so različni. Študentka drugega letnika mi je povedala, da se je za študij slovenščine odločila tudi zato, ker je oboževalka skupine Siddharta in je že pred študijem slovenščine poskušala prevajati Siddhartine pesmi v poljščino.
Veliko jih je tudi takšnih, ki Slovenije še niso obiskali, čeprav imajo možnost udeležbe na Erasmus+ izmenjavi in na dvotedenskem poletnem Seminarju slovenskega jezika, literature in kulture v Ljubljani, ki ga organizira Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik. Velika prepreka za študente je misel, da je Slovenija draga, dodaja.
Kakšno sliko imajo njeni študentje v Sloveniji, je bilo moje naslednje vprašanje. “Da je majhna in lepa,” pravi, “Da je majhna država, ki pa ima vse in na katero smo Slovenci zelo ponosni.” Njenim študentom se tudi zdi, da smo bolj navezani na pokrajino, ki nas opredeljuje, kot so na Poljskem, ter da smo precej odprt in športen narod z zanimivimi izročili in kulturo.
Na splošno pa se ji zdi, da Poljaki bolj malo vedo o Sloveniji. “Še vedno nas zamenjujejo s Slovaško, nekateri morda vedo, da je bila del bivše Jugoslavije. Kaj več včasih vedo tisti, ki sledijo odbojki ali smučarskim skokom, in pa tisti, ki se skozi Slovenijo peljejo na hrvaško morje.” Je pa res, da so poljske turistične agencije šele nedavno začele promovirati Slovenijo, dodaja.
Vsi tudi recimo poznajo filme Mitja Okorna, kot sta Planet samskih in Pisma sv. Nikolaju, malokdo pa ve, da je Slovenec, pravi.
Ob poučevanju v predavalnici poskuša tako svojim študentom kot širši poljski publiki približati slovenski jezik tudi s pomočjo različnih kulturnih dogodkov in gostovanj profesorjev iz Slovenije.
V Lodžu je Vesna pristala bolj kot ne po srečnem naključju. Doma je namreč delala na osnovni šoli le za določen čas; vedela je, da se ji bo marca 2015 iztekla pogodba. V tistem obdobju je na spletni strani Centra za slovenščino kot drugi in tuji jezik slučajno videla razpis, da na univerzah v Kijevu in Lodžu iščejo učitelja oziroma učiteljico slovenščine kot tujega jezika. “Poguglala sem, kje je Lodž. Glede na to, da sem v času študija imela lektorat poljščine, sem se odločila, da se prijavim na to prosto delovno mesto,” pravi. Od tedaj je šlo vse skupaj zelo hitro; težo pri odločitvi, da se odpravi na delo v tujino, pa je imelo tudi dejstvo, da je imela v Lodžu vsaj za eno leto zagotovljeno delovno mesto. Leto se je nazadnje prelevilo v štiri.
Delo z ljudmi, ki jim je slovenščina tuji jezik, ji je že od prej poznano, saj je kot študentka poučevala slovenščino priseljence iz Albanije in Srbije. Zdaj pravi, da si v tej smeri želi delo še nadaljevati.
Od prevajalstva do dela v turizmu
Na Oddelku za slavistiko na Univerzi v Lodžu imajo študentje možnost študija štirih južnoslovanskih jezikov: slovenščine, bolgarščine, srbščine in po novem hrvaščine. Vsako študijsko leto se zamenja prvi, torej glavni jezik, ki mu je v študijskem programu posvečenih največ ur. Lansko leto je bil glavni jezik slovenščina, medtem ko je bil drugi bolgarščina. Letos je po drugi strani glavni jezik srbščina, za drugi jezik pa si lahko študentje izberejo ali slovenščino ali bolgarščino.
Večina študentov slavistike želi delati v prevajalstvu, največ pa jih pristane v pisarnah podjetij Fujitsu in Bosch, kjer potrebujejo ljudi z znanjem tujih jezikov – tudi slovenščine. Oddelek poleg tega ponuja poslovno in turistično specializacijo; pri slednji imajo študenti v poletnih mesecih možnost opravljanja dela v Bolgariji kot turistični vodiči za poljske turiste. V Sloveniji take možnosti žal še ni.
Težave: od neknjižnega jezika do tabu tem
Besedni red, uporaba množine namesto dvojine, naglaševanje, svojilni pridevniki, sklanjanje, izgovorjava polglasnikov – to so težave, s katerimi se v predavalnici najpogosteje soočajo Vesnini študenti. Učenje jezika seveda popestrijo tudi lažni prijatelji, naj omenimo le takšne, kot so drużina (moštvo), biegunka (driska) in droga (pot).
Razumevanje knjižnega jezika ne predstavlja večjih težav. Povsem druga pesem pa je, ko morajo stopiti iz predavalnice in se soočiti s pogovornim jezikom, čeprav jim Vesna pogosto izpostavlja pogovorne besede, ki jih Slovenci v veliki meri uporabljamo: recimo beseda gužva namesto gneča.
“Študentka, ki je bila v Sloveniji na Erasmus izmenjavi, je izpostavila na primer to, da so ji rekli ‘ti si kot odprta knjiga’, ker govori tako knjižno. Prav tako ni poznala pogovorne besede kot je ‘štuk’. Študenti so v Sloveniji naleteli tudi na to oviro, da jim Slovenci odgovarjajo v angleščini,” pravi.
Poleg nepravilne uporabe sklonov pa ugotavlja tudi, da obstajajo neke tabu teme, kot so splav, homoseksualnost in evtanazija, o katerih njeni študentje ne želijo veliko govoriti, čeprav jih opozarja, da na lektoratu ne ocenjuje njihovega mnenja, temveč njihovo rabo slovenščine. “Zdi se mi, da bi slovenski študentje bolj odprto delili svoje mnenje o teh temah.”
Vse to pa ni ovira za vzpostavljanje prijateljskih odnosov s študenti, ki pa v predavalnici še vedno ostajajo na ravni spoštljivega profesionalnega odnosa med profesorjem in študentom. Stike ohranjajo tudi po zaključku študija; dvomi, da bi kaj takšnega v tolikšni meri doživela v Sloveniji.
Majhna država, ki ima vse
Predznanje o Sloveniji je med študenti različno: eni o njej niso vedeli nič, drugi so recimo bili v Sloveniji na izletu. Tudi razlogi za študij so različni. Študentka drugega letnika mi je povedala, da se je za študij slovenščine odločila tudi zato, ker je oboževalka skupine Siddharta in je že pred študijem slovenščine poskušala prevajati Siddhartine pesmi v poljščino.
Veliko jih je tudi takšnih, ki Slovenije še niso obiskali, čeprav imajo možnost udeležbe na Erasmus+ izmenjavi in na dvotedenskem poletnem Seminarju slovenskega jezika, literature in kulture v Ljubljani, ki ga organizira Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik. Velika prepreka za študente je misel, da je Slovenija draga, dodaja.
Kakšno sliko imajo njeni študentje v Sloveniji, je bilo moje naslednje vprašanje. “Da je majhna in lepa,” pravi, “Da je majhna država, ki pa ima vse in na katero smo Slovenci zelo ponosni.” Njenim študentom se tudi zdi, da smo bolj navezani na pokrajino, ki nas opredeljuje, kot so na Poljskem, ter da smo precej odprt in športen narod z zanimivimi izročili in kulturo.
Na splošno pa se ji zdi, da Poljaki bolj malo vedo o Sloveniji. “Še vedno nas zamenjujejo s Slovaško, nekateri morda vedo, da je bila del bivše Jugoslavije. Kaj več včasih vedo tisti, ki sledijo odbojki ali smučarskim skokom, in pa tisti, ki se skozi Slovenijo peljejo na hrvaško morje.” Je pa res, da so poljske turistične agencije šele nedavno začele promovirati Slovenijo, dodaja.
Vsi tudi recimo poznajo filme Mitja Okorna, kot sta Planet samskih in Pisma sv. Nikolaju, malokdo pa ve, da je Slovenec, pravi.
Vabimo vas k sodelovanju v anonimni anketi o zadovoljstvu z vašim srednješolskim izobraževanjem:
V kontekstu razprav o državnem in zasebnem šolstvu, bližajočih se informativnih dni in tudi odprte razprave okrog katoliških gimnazij, vse, ki ste srednješolsko izobraževanje že končali, oziroma ga ravno opravljate, vabimo k izpolnitvi spodnje anonimne ankete.
Create your own user feedback survey
Rezultate ankete bomo na Domovini predvidoma objavili v drugem delu februarja.
V kontekstu razprav o državnem in zasebnem šolstvu, bližajočih se informativnih dni in tudi odprte razprave okrog katoliških gimnazij, vse, ki ste srednješolsko izobraževanje že končali, oziroma ga ravno opravljate, vabimo k izpolnitvi spodnje anonimne ankete.
Create your own user feedback survey
Rezultate ankete bomo na Domovini predvidoma objavili v drugem delu februarja.
Povezani članki
Ekskluzivno za naročnike
Domovina 141: 30 let uroka Depale vasi
27. 3. 2024 ob 6:29
Domovina 140: Kam gre denar od precenjenih železniških postaj
20. 3. 2024 ob 6:29
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Prihajajoči dogodki
MAR
29
V kapeli Zavoda ŽIVIM križev pot za življenje
15:00 - 15:45
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30
MAR
31
ZAJETI V IZVIRU - SLOVENSKI OTROCI LEBENSBORNA
18:00 - 19:00
APR
01
APR
01
KINO V ŽIVO: OKRONANA
19:00 - 21:00
7 komentarjev
IgorP
Slovenec kremenit 4. februarja 2019 ob 18:45
Igor, zdaj mi je pa žal, da nimaš vnukov v katoliških vrtcih in šolah, da bi jih pomagal plačevati.
Ti nimaš kaj pomagati plačevati!!!!! Ker plačujem državi Sloveniji davke in spoštujem njene zakone, sem izpolnil vse obveznosti do nje!!!!
IgorP
Spoštovani!
Minilo bo skoraj eno uro in pol odkar sem napisal komentar, kjer se zgražam nad Slovencem kremenitim zaradi njegovega pisanja neresnic!!!!! Boste verodostojni in preverili njegovo podtikanje laži???????
P:S: Nimam nobenega problema soočiti se z njim glede vnukov!!!!!!
MEFISTO
Oprosti, res sem ti pred kakim tednom z dobrim namenom podtaknil ljudsko število sedmih vnukov, ki vsi obiskujejo katoliške otroške vrtce, osnovne šole in gimnazije, da bi te ob debati o financiranju zasebnih šol prikazal bolj človeškega kot si v resnici.
IgorP
Slovenec kremenit V meni je veliko človečnosti ne glede če se strinjam s tabo ali ne. Zagovarjam nefinanciranje zasebni šol in pika!!!
MEFISTO
Igor, zdaj mi je pa žal, da nimaš vnukov v katoliških vrtcih in šolah, da bi jih pomagal plačevati.
MEFISTO
Ker sem miselno dejal, da so študentje pametnejši od učiteljice, ker ne želijo veliko govoriti o temah, kot so kot so splav, homoseksualnost in evtanazija, je bil izbrisan moj intelektualni presežek.
Če učiteljica prenese debate splavu, homoseksualnosti in evtanaziji, je tudi moja nedolžna pripomba ne bi prehudo spravila s tira.
S tem, ko je svoje misli razgrnila pred javnostjo, je molče pristala, da o njih tudi mi povemo, kaj si mislimo, enako kot sem jaz sprejel tveganje, da me bo kdo kritiziral, administrator pa celo še enkrat izbrisal.
Vaš vdani Slovenec kremenit!
MEFISTO
"Od neknjižnega jezika do tabu tem, ali kako izgleda poučevanje slovenščine na Poljskem"
Ker smo že pri poučevanju slovenščine celo na Poljskem, ni odveč opozoriti, da Slovenci ne rečemo, kako "izgleda" poučevanje slovenščine na Poljskem, temveč bi rekli, kako je videti poučevanje slovenščine na Poljskem.
Beseda "izgleda" je ćisti germanizem in je dočrkovni prevod nemške besede enakega pomena.
Pa brez zamere!
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.