Od kod takšno hujskaštvo in kako naj se nanj odzoveta vlada ter miroljubni državljani?

Privzeta profilna slika
Rajko Podgoršek
Vir posnetkov: Facebook
Ko v teh za državo težkih in nejasnih časih opazujem tedensko dogajanje, se vedno znova vprašam: "Kaj sem spregledal? Je morda z mano kaj narobe? Česa ne razumem?" To so vprašanja, ki  me vedno bolj begajo v situaciji, ki je pospremljena z vedno večjo histerijo in kot smo nedavno videli v Ljubljani ter Mariboru tudi z odkrito agresivnostjo in sovraštvom dela naših sodržavljanov. Zasledil sem, da naj bi za 1. maj Facebook-organizatorji že pripravljali nove provokacije. Glede na vedno nove napetosti, ki si sledijo iz dneva v dan, moram prav pomisliti, ali nisem morda kakšnega pomembnega vidika izpustil?

Najprej še enkrat osvetlimo kontekst: v tem trenutku, je slovenska družba v skladu z napotki Vlade suvereno in uspešno obvladala prvi val epidemije. Nakazujejo se možnosti določenih sprostitev ukrepov v maju. Ampak neznank je ogromno: 1) Zelo verjetno bo sledil nov val poleti oz. jeseni – ga bomo uspeli obvladati oz. "sploščiti"? 2) Kako bomo obvladali nove poti vnosa virusa ob morebitnem »počitniškem« odprtju meja s Hrvaško ali celo z Italijo? 3) S kakšnimi zaščitnimi ukrepi se bo izvedlo ponovno zaganjanje proizvodnje? 4) Kako bo z vplivom pandemije na oskrbo s prehrano? 5) Kdaj lahko pričakujemo prve testne vzorce cepiva ter v kolikšni meri bo slednje sploh učinkovito?


Posnetek komentarja Rajka Podgorška je na voljo na koncu prispevka.




V luči omenjenih prihajajočih izzivov, pa se slovenska država in družba obenem borita z neverjetnim valom hujskaštva, groženj, pozivov k "prevratom", "vstajam" ter "revolucijam" in to ne samo s strani zamaskiranih protestnikov temveč tudi s strani uveljavljenih politikov. Tokrat se bom vzdržal navajanja primerov iz polpretekle zgodovine ter nam bližnjih prelomnih časov, ko smo se s tem nazadnje soočili. Ob vsej gonji, ki jo sprošča kdo drug kot – in spet se tu ponavljam kot pokvarjena gramofonska plošča – velik del slovenskih aktivističnih medijev v spregi z delom civilne družbe, menim, da je vprašanje, ki si ga mora postaviti ne samo vladajoča politika temveč tudi t.i. 'pomladna' civilna družba sledeče: Kako reagirati, da ne pademo v še hujši scenarij od leta 2012, ki ga nekateri že neučakano režirajo?
V luči omenjenih prihajajočih izzivov pa se slovenska država in družba obenem borita z neverjetnim valom hujskaštva, groženj, pozivov k "prevratom", "vstajam" ter "revolucijam"

V tem trenutku je praktično edina rešitev, da politika kljub vsemu reagira argumentirano, neagresivno ter da na provokacije ne odgovarja z nikakršnimi žalitvami, pa četudi bi bili besedni izpljunki z nasprotne strani še tako nizkotni ter pokvarjeni. Nobenih opazk v smislu 'zombijev' - sploh ne s strani izpostavljenih političnih oseb. Sledimo logiki 'Vsak kdor ni proti nam, je z nami'. Potrebno je jasno vztrajanje na transparentnem pojasnjevanju zadev pred javnostjo, pred Državnim zborom ter Protikorupcijsko komisijo in ostalimi telesi. Odgovornim bi absolutno položil na srce naj komunicirajo preko uradnih nagovorov ter novinarskih konferenc in nikar ne preko Twitterja.

Idejno pohabljeni


Po mojem mnenju je velika napaka, ki jo je iz notranje-političnega vidika naredila druga Janševa vlada, in ki je tretja ne sme ponoviti, da ni razumela nekakšne nove metafizike, ki se je vzpostavila med dolgo slovensko tranzicijo. Psihoza obsedenosti z likom Janeza Janše, ki so jo ustvarili slovenski mediji ter del civilne družbe, je pri številnih – tu mislim predvsem na mlajše ljudi - pustila velike posledice. Ogromen delež mlajše generacije v Sloveniji je bil medijsko zlorabljen, dobesedno idejno pohabljen in brezsramno zaveden, zdresiran v "anarhiste", "borce" na poziv.

Govorimo o generaciji ljudi, ki je bila leta 2012 deset let mlajša. Takratni 'bruci' so vmes vstopili na slovenski prekarni trg dela, takratni mladi odrasli pa so sedaj že vsaj štiridesetletniki. Velik del teh generacij je – na veselje stricev iz ozadja – živel v zrežirani, lažni utvari ter bil doziran z zvrhanim košem neresnic: 1) neresnice o (ne)vrednosti današnje visoke izobrazbe 2) neresnice o delovanju trga dela 3) neresnice o delovanju modernega sveta in gospodarstva ter, kar je ključno, 4) neresnice glede njihovih možnosti uspeha v življenju.

To pa ni celoten vidik te frankensteinovske slovenske realnosti. To t.i. "izgubljeno generacijo" za lastne interese ter lasten profit usmerjajo stari baby-boomerski oportunisti, ki ob vsem spletkarjenju v svojih zaščitenih mehurčkih plavajo kot "bubreki v loju".

Nekateri takšni slovenski – recimo jim 'ajatole' glede na njihov položaj 'duhovnih in materialnih' skrbnikov statusa-quo – so se seveda kot mentorji pojavljali že leta 2012 in se tudi sedaj. Za njimi je konkreten finančni interes, ki ga izvajajo bodisi preko t.i. "nevladnega" izčrpavanja skupne malhe bodisi preko prisesanosti na paradržavno gospodarstvo. Končna igra teh 'ajatol' je ustvariti nekakšno ljudsko fronto, ki bi v vrtinec dogodkov potegnila dobro misleče, a večinoma premalo načelne, neodločne ljudi in jih tako izkoristila za legitimacijo lastnih sprevrženih motivov. In le-ti niso idealistično-socialistični, temveč, glej ga zlomka, prav brezsramno anarho-kapitalistični v najbolj krutem pomenu besede.
Vladajoča politika mora z odgovornim ravnanjem prepričati velik del neopredeljenih ljudi, da dela za skupno dobro nas vseh.

Ne dolivati na mlin nasprotnikov


Končna igra vladajoče politike mora biti zato povsem nasprotna. Z odgovornim ravnanjem mora prepričati velik del neopredeljenih ljudi, da dela za skupno dobro nas vseh. V nasprotnem primeru tvega, da bodo njeni nasprotniki, taki in drugačni, ki imajo povsem lastne sebične računice, resnico sprevrgli v nekaj povsem drugega.

Kaj npr. pomaga, če se vsi, ki v srcu dobro mislijo, že en mesec odpovedujejo stiku z najbližjimi, potem pa določene osebe vsem v posmeh kršijo predpise? Kaj pomaga, če državljani z odgovornim ravnanjem želimo zmanjšati število okuženih in tako vsaj malce razbremeniti zdravstvene delavce, ki dihajo na škrge, če potem objestneži podrejo nekaj, za kar se je širša skupnost trudila en mesec? Kaj pomaga, če se minister ali sekretar prelomi na pol in dela 24 ur ter 7 dni v tednu, če se povprečnemu volivcu kot zadnjo novico servira mnenje t.i. "neodvisnih", "uporniških", "ljudskih" vodij, ki pa so le lutke na dolgih vrvicah oportunistov, tatov iz ozadja, ki brezsramno jemljejo iz žepa še najrevnejših vdovi?!

Ob vsem dogajanju bo to, da bi kot posamezniki stali ob robu, ob 'avt-liniji' neutemeljen privilegij in luksuz. Časi, ki prihajajo, niso časi za glasno komentiranje in bentenje, skrito za spletnimi profili. Predsednik Vlade je na koncu namreč le človek. Oseba, ki nosi izjemno odgovornost, a vsega ne more rešiti sam.

Da preprečimo, da nam prihodnosti po meri Nedotakljivih ne bi znova krojila naščuvana ulica, bo potreben trud vseh ljudi dobre volje, tudi mene in vas. V težkih časih, ki prihajajo si moramo tako vsi zaželeti, da bi nas vse skupaj srečala pamet ter kot v odličnem intervjuju z dr. Jožetom Možino pravi dr. Žiga Turk, da bi se oklenili resnicoljubnosti, hvaležnosti, ponižnosti do neznanega ter medsebojne povezanosti in sloge.



 

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Minuta molka – skoraj nič ne gre več v pravo smer
  • 19. 04. 2024
Če bi na RTV-ju dejansko upoštevali nove programske standarde, bi morali odpustiti številne voditelje osrednjih informativnih oddaj
  • 01. 12. 2023
Poljski predsednik je Mateuszu Morawieckemu omogočil oblikovanje vlade
  • 07. 11. 2023

Prihajajoči dogodki

Ogled koledarja