Od kod denar političnim strankam in zakaj sploh potrebujejo kredite

POSLUŠAJ ČLANEK
Te dni medije zaposluje neobičajen kreditni posel, ki ga je stranka SDS sklenila s fizično osebo - odvetnico, sicer poslujočo /tudi/ v Sloveniji, a s stalnim prebivališčem v Republiki Srbski. 

Od vsega, kar lahko prebiramo, je z vidika zakonitosti za SDS lahko sporna zgolj zakonsko omejena višina kredita, prejeta s strani fizične osebe, saj se ponesrečeno zapisan člen v Zakonu o financiranju političnih strank da tolmačiti različno. 

Nas pa je zanimalo, zakaj stranke sploh potrebujejo kredite, kakšno je njihovo financiranje, oziroma od kod pridobivajo finančna sredstva. 

Odgovor na zadnje vprašanje je enostaven; večino sredstev stranke zberejo od članarin in iz državnega ter občinskih proračunov - odvisno pač od volilnega uspeha.

Vse do leta 2014 so bile pomemben vir tudi donacije podjetij in zavodov, a kasneje je koalicijska večina Alenke Bratušek takšno financiranje strank zakonsko prepovedala. Prav tako stranke ne smejo pridobivati finančnih sredstev iz tujine.

Prepoved donacij s strani pravnih oseb je po mnenju mnogih kontroverzna, saj je v tujini praksa večinoma drugačna. V Nemčiji so denimo po poročanju MMC stranke v štirih letih iz gospodarstva skupaj prejele kar 300 milijonov evrov. V ZDA bi bila prepoved praktično nepredstavljiva, saj donacije uspešnih podjetij za volilno kampanjo demokratov ali republikancev skupaj dosežejo tudi do pol milijarde dolarjev.

Slovenske stranke so tako večinoma odvisne od proračunskega denarja, višino katerega pa določa volilni rezultat. Največja prejemnica proračunskih sredstev je tako Cerarjeva SMC - iz državnega proračuna prejme okrog 75 odstotkov vsega svojega dohodka, 21 odstotkov pridobi iz občinskih proračunov, 2 odstotka iz članarin in 1,5 odstotka od fizičnih oseb.

Letni proračun SMC je približno 1,5 milijona evrov, kar pomeni, da bo v teku tega mandata iz davkoplačevalskih virov skupaj prejela okrog 5,7 milijona evrov.

Kako se financira SDS


Struktura prihodkov Slovenske demokratske stranke je nekoliko drugačna od zmagovalke minulih volitev. Kot stabilna stranka s tradicijo namreč 10 odstotkov svojega približno 1,3 milijona evrov težkega proračuna zbere iz članarin, kar je v abosolutnih številkah daleč največ med vsemi političnimi strankami.

Delež državnih sredstev v strankinem proračunu je 42 %, iz občinskih proračunov pa prejmejo približno 35 % svojih prihodkov. Pomemben, 7,4 % delež prispevajo tudi denarni prispevki fizičnih oseb, kar prispevajo predvsem člani, izvoljeni na politične funkcije.

Druge stranke imajo večinoma precej nižje proračune, vključno z razpadlo koalicijo Združene levice, kjer se letnih 174 tisočakov iz državnega proračuna deli na tri tedanje koalicijske partnerje. Do sredstev iz državnega proračuna so upravičene še tiste, ki so na volitvah v državni zbor dobile vsaj odstotek glasov, sredstva iz občinskih proračunov pa stranke dobijo glede na rezultat na lokalnih volitvah.

Tako denimo 135 tisočakov letno pridobi še SLS, 100 tisočakov Jelinčičeva SNS, nekaj manj Jankovićeva Pozitivna Slovenija, 85 tisočakov pa celo Piratska stranka.


Zadolženost strank


Nič nenavadnega ni, da stranke za financiranje svojih potreb najemajo kredite. Ponavadi se to dogaja pred zanje pomembnimi volitvami, ali pa po njih, če dosežejo nepričakovano slab rezultat, ki drastično zareže v njihov proračun.

Takšen primer so denimo Socialni demokrati, ki so bilo do decembrskega kredita SDS najbolj zadolžena slovenska stranka. Kot poroča Siol.net, so leta 2015 najeli slabih 370 tisočakov posojila pri Delavski hranilnici z odplačilno dobo osmih let in obrestno mero 4,9 odstotkov plus 6-mesečni EURIBOR, zavarovanega z nepremičnino.

Stranke vzamejo tudi kredit za nakup nepremičnine, denimo prostorov za delovanje stranke, kot v primeru SDS in po svoje tudi NSi. Prvi so leta 2008 najeli dober milijon hipotekarnega kredita za nakup prostorov na Trstenjakovi in ga odplačali lani. NSi pa je leta 2016 nove prostore na Dvorakovi ulici v Ljubljani kupila z dogovorom o odplačevanju kupnine na deset let.

Janševa SDS ima sicer še dva kredita in sicer 100 tisočakov od Abanke in 60 tisoč evrov od podjetja Nova obzorja.

Od preostalih strank ima kredit še DeSUS. 120 tisoč evrov z odplačilno dobo štirih let so si pri Delavski hranilnici izposodili pred trojnimi volitvami leta 2014, zelo dober volilni rezultat pa jim je pomembno pomagal pri njegovem odplačevanju. Konec leta pa so po obrestni meri 2,8 odstotka pri Delavski hranilnici najeli še kredit za nakup poslovnih prostorov.

KOMENTAR: Uredništvo
Za dolgoročno stabilnost vse preveč odvisni od volilnega rezultata
V spremembe Zakona o političnih strankah in Zakona o volilni kampanji so poslanci leta 2014 verjetno šli z dobrimi nameni zmanjšati korupcijska tveganja in vpliv podjetij/velikih donatorjev na politične stranke. A posledica prepovedi financiranja s strani podjetij in zavodov je (pre)velika odvisnost strank od proračunskih sredstev, oziroma neposredno od volilnega rezultata. V zreli demokraciji s stabilno strankarsko strukturo sicer to ne bi bil velik problem, v slovenskih razmerah "roller coaster" demokracije, kjer prosperirajo instant stranke za ene volitve, pa so zaradi takšnih nihanj lahko prizadete tudi tradicionalne stranke z razvejano terensko infrastrukturo, če jih na rob prepada porine muha enodnevnica (primer SD in pred njo bankrotirana LDS). Obenem zavezane roke strank glede financiranja iz gospodarske sfere povečujejo občutljivost političnega prostora na druge vplive - denimo večje ali manjše naklonjenosti in pozornosti osrednjih medijev do posameznih političnih akterjev - ta je seveda lahko najboljša brezplačna propaganda, na katero odrinjene stranke zaradi finančnih omejitev ne morejo primerno odgovoriti. Izkušnje iz minulih let nas učijo, da so v tem pogledu najpogosteje prikrajšane prav stranke, ki izhajajo iz slovenske pomladi. S tega vidika je razumljivo, da nekatere manevrski prostor iščejo tudi v nenavadnih, a zanje ugodnih kreditnih dogovorih. Dokler zakonsko pijejo vodo, je njihova neobičajnost ter prednosti, ki jih prinašajo, stvar iznajdljivosti same stranke, da se ustrezno pripravi na finančno in drugače izčrpajoč volilni boj. Vsak pridobljen odstotek na volitvah namreč v bodoče pomeni več proračunskega denarja - logika, ki politične stranke prav napeljuje k finančnem gamblingu.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike