Od kod denar političnim strankam in zakaj sploh potrebujejo kredite
POSLUŠAJ ČLANEK
Te dni medije zaposluje neobičajen kreditni posel, ki ga je stranka SDS sklenila s fizično osebo - odvetnico, sicer poslujočo /tudi/ v Sloveniji, a s stalnim prebivališčem v Republiki Srbski.
Od vsega, kar lahko prebiramo, je z vidika zakonitosti za SDS lahko sporna zgolj zakonsko omejena višina kredita, prejeta s strani fizične osebe, saj se ponesrečeno zapisan člen v Zakonu o financiranju političnih strank da tolmačiti različno.
Nas pa je zanimalo, zakaj stranke sploh potrebujejo kredite, kakšno je njihovo financiranje, oziroma od kod pridobivajo finančna sredstva.
Odgovor na zadnje vprašanje je enostaven; večino sredstev stranke zberejo od članarin in iz državnega ter občinskih proračunov - odvisno pač od volilnega uspeha.
Vse do leta 2014 so bile pomemben vir tudi donacije podjetij in zavodov, a kasneje je koalicijska večina Alenke Bratušek takšno financiranje strank zakonsko prepovedala. Prav tako stranke ne smejo pridobivati finančnih sredstev iz tujine.
Prepoved donacij s strani pravnih oseb je po mnenju mnogih kontroverzna, saj je v tujini praksa večinoma drugačna. V Nemčiji so denimo po poročanju MMC stranke v štirih letih iz gospodarstva skupaj prejele kar 300 milijonov evrov. V ZDA bi bila prepoved praktično nepredstavljiva, saj donacije uspešnih podjetij za volilno kampanjo demokratov ali republikancev skupaj dosežejo tudi do pol milijarde dolarjev.
Slovenske stranke so tako večinoma odvisne od proračunskega denarja, višino katerega pa določa volilni rezultat. Največja prejemnica proračunskih sredstev je tako Cerarjeva SMC - iz državnega proračuna prejme okrog 75 odstotkov vsega svojega dohodka, 21 odstotkov pridobi iz občinskih proračunov, 2 odstotka iz članarin in 1,5 odstotka od fizičnih oseb.
Letni proračun SMC je približno 1,5 milijona evrov, kar pomeni, da bo v teku tega mandata iz davkoplačevalskih virov skupaj prejela okrog 5,7 milijona evrov.
Struktura prihodkov Slovenske demokratske stranke je nekoliko drugačna od zmagovalke minulih volitev. Kot stabilna stranka s tradicijo namreč 10 odstotkov svojega približno 1,3 milijona evrov težkega proračuna zbere iz članarin, kar je v abosolutnih številkah daleč največ med vsemi političnimi strankami.
Delež državnih sredstev v strankinem proračunu je 42 %, iz občinskih proračunov pa prejmejo približno 35 % svojih prihodkov. Pomemben, 7,4 % delež prispevajo tudi denarni prispevki fizičnih oseb, kar prispevajo predvsem člani, izvoljeni na politične funkcije.
Druge stranke imajo večinoma precej nižje proračune, vključno z razpadlo koalicijo Združene levice, kjer se letnih 174 tisočakov iz državnega proračuna deli na tri tedanje koalicijske partnerje. Do sredstev iz državnega proračuna so upravičene še tiste, ki so na volitvah v državni zbor dobile vsaj odstotek glasov, sredstva iz občinskih proračunov pa stranke dobijo glede na rezultat na lokalnih volitvah.
Tako denimo 135 tisočakov letno pridobi še SLS, 100 tisočakov Jelinčičeva SNS, nekaj manj Jankovićeva Pozitivna Slovenija, 85 tisočakov pa celo Piratska stranka.
Nič nenavadnega ni, da stranke za financiranje svojih potreb najemajo kredite. Ponavadi se to dogaja pred zanje pomembnimi volitvami, ali pa po njih, če dosežejo nepričakovano slab rezultat, ki drastično zareže v njihov proračun.
Takšen primer so denimo Socialni demokrati, ki so bilo do decembrskega kredita SDS najbolj zadolžena slovenska stranka. Kot poroča Siol.net, so leta 2015 najeli slabih 370 tisočakov posojila pri Delavski hranilnici z odplačilno dobo osmih let in obrestno mero 4,9 odstotkov plus 6-mesečni EURIBOR, zavarovanega z nepremičnino.
Stranke vzamejo tudi kredit za nakup nepremičnine, denimo prostorov za delovanje stranke, kot v primeru SDS in po svoje tudi NSi. Prvi so leta 2008 najeli dober milijon hipotekarnega kredita za nakup prostorov na Trstenjakovi in ga odplačali lani. NSi pa je leta 2016 nove prostore na Dvorakovi ulici v Ljubljani kupila z dogovorom o odplačevanju kupnine na deset let.
Janševa SDS ima sicer še dva kredita in sicer 100 tisočakov od Abanke in 60 tisoč evrov od podjetja Nova obzorja.
Od preostalih strank ima kredit še DeSUS. 120 tisoč evrov z odplačilno dobo štirih let so si pri Delavski hranilnici izposodili pred trojnimi volitvami leta 2014, zelo dober volilni rezultat pa jim je pomembno pomagal pri njegovem odplačevanju. Konec leta pa so po obrestni meri 2,8 odstotka pri Delavski hranilnici najeli še kredit za nakup poslovnih prostorov.
Od vsega, kar lahko prebiramo, je z vidika zakonitosti za SDS lahko sporna zgolj zakonsko omejena višina kredita, prejeta s strani fizične osebe, saj se ponesrečeno zapisan člen v Zakonu o financiranju političnih strank da tolmačiti različno.
Nas pa je zanimalo, zakaj stranke sploh potrebujejo kredite, kakšno je njihovo financiranje, oziroma od kod pridobivajo finančna sredstva.
Odgovor na zadnje vprašanje je enostaven; večino sredstev stranke zberejo od članarin in iz državnega ter občinskih proračunov - odvisno pač od volilnega uspeha.
Vse do leta 2014 so bile pomemben vir tudi donacije podjetij in zavodov, a kasneje je koalicijska večina Alenke Bratušek takšno financiranje strank zakonsko prepovedala. Prav tako stranke ne smejo pridobivati finančnih sredstev iz tujine.
Prepoved donacij s strani pravnih oseb je po mnenju mnogih kontroverzna, saj je v tujini praksa večinoma drugačna. V Nemčiji so denimo po poročanju MMC stranke v štirih letih iz gospodarstva skupaj prejele kar 300 milijonov evrov. V ZDA bi bila prepoved praktično nepredstavljiva, saj donacije uspešnih podjetij za volilno kampanjo demokratov ali republikancev skupaj dosežejo tudi do pol milijarde dolarjev.
Slovenske stranke so tako večinoma odvisne od proračunskega denarja, višino katerega pa določa volilni rezultat. Največja prejemnica proračunskih sredstev je tako Cerarjeva SMC - iz državnega proračuna prejme okrog 75 odstotkov vsega svojega dohodka, 21 odstotkov pridobi iz občinskih proračunov, 2 odstotka iz članarin in 1,5 odstotka od fizičnih oseb.
Letni proračun SMC je približno 1,5 milijona evrov, kar pomeni, da bo v teku tega mandata iz davkoplačevalskih virov skupaj prejela okrog 5,7 milijona evrov.
Kako se financira SDS
Struktura prihodkov Slovenske demokratske stranke je nekoliko drugačna od zmagovalke minulih volitev. Kot stabilna stranka s tradicijo namreč 10 odstotkov svojega približno 1,3 milijona evrov težkega proračuna zbere iz članarin, kar je v abosolutnih številkah daleč največ med vsemi političnimi strankami.
Delež državnih sredstev v strankinem proračunu je 42 %, iz občinskih proračunov pa prejmejo približno 35 % svojih prihodkov. Pomemben, 7,4 % delež prispevajo tudi denarni prispevki fizičnih oseb, kar prispevajo predvsem člani, izvoljeni na politične funkcije.
Druge stranke imajo večinoma precej nižje proračune, vključno z razpadlo koalicijo Združene levice, kjer se letnih 174 tisočakov iz državnega proračuna deli na tri tedanje koalicijske partnerje. Do sredstev iz državnega proračuna so upravičene še tiste, ki so na volitvah v državni zbor dobile vsaj odstotek glasov, sredstva iz občinskih proračunov pa stranke dobijo glede na rezultat na lokalnih volitvah.
Tako denimo 135 tisočakov letno pridobi še SLS, 100 tisočakov Jelinčičeva SNS, nekaj manj Jankovićeva Pozitivna Slovenija, 85 tisočakov pa celo Piratska stranka.
Zadolženost strank
Nič nenavadnega ni, da stranke za financiranje svojih potreb najemajo kredite. Ponavadi se to dogaja pred zanje pomembnimi volitvami, ali pa po njih, če dosežejo nepričakovano slab rezultat, ki drastično zareže v njihov proračun.
Takšen primer so denimo Socialni demokrati, ki so bilo do decembrskega kredita SDS najbolj zadolžena slovenska stranka. Kot poroča Siol.net, so leta 2015 najeli slabih 370 tisočakov posojila pri Delavski hranilnici z odplačilno dobo osmih let in obrestno mero 4,9 odstotkov plus 6-mesečni EURIBOR, zavarovanega z nepremičnino.
Stranke vzamejo tudi kredit za nakup nepremičnine, denimo prostorov za delovanje stranke, kot v primeru SDS in po svoje tudi NSi. Prvi so leta 2008 najeli dober milijon hipotekarnega kredita za nakup prostorov na Trstenjakovi in ga odplačali lani. NSi pa je leta 2016 nove prostore na Dvorakovi ulici v Ljubljani kupila z dogovorom o odplačevanju kupnine na deset let.
Janševa SDS ima sicer še dva kredita in sicer 100 tisočakov od Abanke in 60 tisoč evrov od podjetja Nova obzorja.
Od preostalih strank ima kredit še DeSUS. 120 tisoč evrov z odplačilno dobo štirih let so si pri Delavski hranilnici izposodili pred trojnimi volitvami leta 2014, zelo dober volilni rezultat pa jim je pomembno pomagal pri njegovem odplačevanju. Konec leta pa so po obrestni meri 2,8 odstotka pri Delavski hranilnici najeli še kredit za nakup poslovnih prostorov.
Zadnje objave
Vlada se je odločila: RTVS se ukinja!
25. 4. 2024 ob 15:50
Če živite v bloku, bo to vaša nova obveznost
25. 4. 2024 ob 12:18
Preobrat na listi Svobode, Merlo odpadel, namesto njega Leben, na vrh Joveva
25. 4. 2024 ob 6:00
Zakaj se čakalne dobe v zdravstvu še vedno podaljšujejo?
24. 4. 2024 ob 16:30
"Stanje zdravstva je katastrofalno", vlada pa le opazuje
24. 4. 2024 ob 13:23
Na Dars-u odslovili AMZS pri poslu odvoza vozil z avtocest in hitrih cest
24. 4. 2024 ob 12:33
V študentskem naselju pozivi k ubijanju Judov
24. 4. 2024 ob 12:15
Ekskluzivno za naročnike
Slovenska policija zatajila ob napovedi strelskega napada
22. 4. 2024 ob 16:50
Odilo Globočnik – nacistični zločinec slovenskih korenin
21. 4. 2024 ob 17:30
Prihajajoči dogodki
Video objave
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Odmev tedna: Prišel, videl in komaj zmagal
19. 4. 2024 ob 20:10
Izbor urednika
Na Dars-u odslovili AMZS pri poslu odvoza vozil z avtocest in hitrih cest
24. 4. 2024 ob 12:33
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Pravna država: če imaš 40 poslancev, še ne pomeni, da imaš absolutno oblast
19. 4. 2024 ob 6:00
8 komentarjev
Kraševka
Kako krvavim....? Hvala za tako lepo razlago. To bi morali poslati tudi papežu, ki na ta problem zelo površno gleda. Pravoslavni svet to res bolje razume, med njimi so tudi Srbi in Rusi - Evropa pa tega problema sploh ne vidi.
Kraševka
Lele, kredite se vrača tistemu, ka ga je dal. Tudi tej "prini naši", ki so dobili kreditr v bankah - so ga dolžni vrniti bankam in ne svojim prijateljem - po lastni izbiri. Pri temu, ki se izposodiš, tistemu si dolžan. Skregano z logiko in z zakoni bi bilo, če bi se kdo delal dobrodelneža s tujim denarjem.
Kraševka
JOŽA, LAHKO, DA JE V TVOJEM RAZMIŠLJANJI RES NEKAJ RESNICE. TO, DA NE POROČAJO O TAKO VELIKIH KRAJAH DRUŽBENEGA PREMOŽENJA, JE NERAZUMLJIVO. To se godi že več kot 20 LET. Profesionalni novinarji pa nič. Gospod Petek je pred 20 leti nekaj začel preizkovati, ko se je začelo prisvajanje družbenega premoženja (Veber je bil takrat tiho, danes pa meče pesek v oči). Posledice novinarskega raziskovanja nosi Miro Petek še danes.
Kraševka
Slosvet - Naj ti dobrohotno povem, v prid tebi in vsem podobnomislečim - Največja napaka, ki jo dela SDS ni kredit, ampak napadanje Nsi. Se vprašaš komu to koristi?
Kraševka
Alojz, strinjam se s teboj. Mogoče pa je JJ hotel "zbuditi" raziskovalne novinarje. Kajti vse je kazalo, da jih več nimamo. V primeru tega posojila, pa vidimo, da so še kako ŽIVI, saj so takoj dobili, kdo je kredit dal in kdo je kredit dobil. Pa ne samo to, tudi tja, kjer je kreditodajalec doma, se je odpravila novinarska ekipa.
NLB, NKBM in Faktor banka so tudi dajali kredite - vendar novinarji niso do sedaj še raziskali, KDO je kredit DAL (podpisal kreditno pogodbo) in kdo je kredit DOBIL. Vsi tisti, ki KREDITA NISO VRNILI, BI MORALI BITI IZ STRANI NOVINARJEV OBELODANJENI - in to s priimkom in imenom, ter naslovom bivališča. V primeru, ko bi novinarji raziskali vse nevrnjene kredite in pot, kamor je denar šel, bi bili lahko deležni pohvale. Če pa delajo konstrukte - da misliti, da so propagandni stroj.
Če pa bomo naslednji mesec dobili imena vseh, ki našim bankam kredita niso vrnili, bomo našim NOVINARJEM RTV lahko čestitali. Pustimo se presenetiti, saj vidimo da so "oživeli".
AlojzZ
Na svetu je polno umazanega denarja, ki čaka, da se ga opere. In opozicija v Sloveniji se ga niti v mislih ne bi smela dotakniti. NITI V MISLIH!
Sicer me pa zanima vzdušje v SDS, ko so se odločali za ta denar. Je JJ soliral ali ga je kdo nasral?
Rajko Podgoršek
Dober članek, čeprav je po mojih ocenah to bila slaba poteza SDS. Tudi na Financah, kjer so komentatorji dokaj naklonjeni SDSu in Janši, so bile ocene, da sta se s tem "ustrelila v koleno" in da je za neko opozicijsko stranko takšno poslovanje pač neresno. Če hočeš učinkovito in legitimno nasprotovati mafijskim strankam, moraš sam pač biti čist. Pa to ni nek Murgle-Kučanizem, takšni so odzivi sredinskih, ne-levih/anti-levih volivcev. Tako pač je. Ta aferica lahko SDS kar škodi na volitvah. Četudi imajo morda srečo, da se je zgodila že zdaj in četudi se nekako opravičijo, vrnejo kredit, se bo to nabijanje o tej zadevi lahko še vleklo. Nezrela politična poteza.
Kraševka
Dober komentar in pojasnilo o kreditih.
Danes je bilo na WW faktor zelo enostransko poročanje in voditelj Ilijuš niti ni ločil kaj je kredit in kaj je donacija. Odvetnici, ki je to razlagala je kar skakal v besedo in s svojim komentarjem je hoter preprečiti gledavcem, da bi razmišljali in razumeli.
Domovina pa zna to dobro nevtralno razložiti tako za leve, kot za desne. Ilijuš jih ne doseže, ker je zelo enostranski
Profesionalnost mora gledati na levo in desno, sicer postane propaganda.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.