Jutri bo v polnosti začela veljati novela zakona o davku na dodano vrednost, ki med drugim prinaša ukinitev obveznosti izročanja papirnega računa. Tega bodo prodajalci blaga in storitev kupcu izročili le na njegovo izrecno željo.
V javnosti je to naletelo celo na različne odzive in tudi napačne interpretacije Nekateri so se zbali, da ne bodo več mogli dokazovati, da so nekaj kupili. Prodajalci se na neobvezno tiskanje računov še niso popolnoma pripravili, v Zvezi potrošnikov (ZPS) pa imajo glede novosti pomisleke. Preverili smo, kakšne so rešitve prihodnosti, kje prihaja do napačnega razumevanja, kje lahko pride do težav ter poiskali odzive med tviteraši.
Po novem bolj eko?
Leta 2020 smo v Sloveniji vsak dan v povprečju natisnili 2,1 milijona papirnatih računov, kar je konec leta zneslo 775 milijonov računov. To je velika potrata papirja in posledično dreves, saj velika večina tega papirja roma v koš takoj, ko smo ga dobili v roke, še posebej pri vsakdanjih nakupih hrane, plačilu parkirnine ali pijače v gostilni.
Poglavitna sprememba v noveli zakona o DDV je, da ponudniku blaga ali storitev od jutri naprej ne bo treba izročiti papirnatega računa, razen če bo potrošnik to zahteval.
Snovalci zakona so tega zastavili z idejo poenostavitve, digitalizacije in varovanja okolja, hkrati pa je njegov pobudnik dr. Ivan Simič, ki je tudi direktor Finančne uprave (FURS) prepričan, da sprememba ne bo prinesla spremembe v smislu slabše davčne discipline. Sicer že sedaj velja, da izdaja papirnatega računa za nekatere storitve že nekaj časa ni obvezna, saj je že leta možno izdajati tudi digitalne kopije računov.
ZPS: Zakaj je sprememba potrebna?
Kljub temu vsi ne verjamejo, da gre za dobro spremembo. V Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) se sprašujejo, zakaj se zakonsko spremembo sploh uvaja in zakaj je potrebna. Čeprav poudarjajo, da pozdravljajo možnost potrošnikove izbire med papirnatim ali digitalnim računom – ki je obstajala tudi doslej – pa se zdaj, kot pravijo, lahko zgodi, da potrošnik ostane brez kakršnegakoli računa.
Potrošnike zato opozarjajo, da se morajo zavedati, da če ne bodo prejeli računa, jim to lahko pozneje povzroča težave pri uveljavljanju različnih pravic iz naslova zavarovalnih pogodb, jamstev, garancij in drugih pravic, še zlasti pri plačilu z gotovino. Račun je namreč dokazilo, kdaj in kje je potrošnik kupil določen proizvod, kdaj in kje so bile zanj opravljene storitve ter mu tako omogoča nadzor nad pravilnostjo zaračunanega zneska.
?Od jutri naprej izdaja papirnatega računa ni več obvezna. ?Toda če ga ne zahtevate, ne boste mogli uveljavljati vaših pravic, vezanih na nakup.?️Zato vam priporočamo: kupujte preudarno in ob nakupu zahtevajte račun. Več ?https://t.co/I96RKgbuLC pic.twitter.com/yRE351jf6J
— Zveza potrošnikov Slovenije (@zpsslo) January 21, 2022
Pojavljajo se tudi vprašanja, kako bodo to sprejeli kupci oz. stranke. V gostinski dejavnosti se nekateri ne strinjajo s tem, da papirni računi ne bi bili več obvezni. Gostje namreč običajno radi preverijo, kaj in koliko so plačali ter če je na računu vse pravilno poračunano. Nekateri gostinci se zato nagibajo k temu, da bi račune v fizični obliki izdajali še naprej.
Furs: Ne gre za ukinitev računov
Na Fursu opozarjajo, da to, da papirni računi več ne bodo obvezni v papirni obliki, ne pomeni, da se preneha obveznost izdaje računa na splošno. To pomeni samo, da računov ni več treba tiskati na papir (razen, če bo tako zahtevala stranka). Račun v davčni blagajni, ki je neposredno povezana s Fursom, bo še vedno moral biti evidentiran in izdan.
❗️ Kaj prinaša sprememba zakona o DDV glede tiskanja računov? ❗️
Kaj se bo glede tiskanja računov spremenilo od jutri dalje vam generalni direktor Finančne uprave mag. Ivan Simič predstavlja v spodnjem videu. ?#FURS #DDV #račun #finančnauprava pic.twitter.com/1lS7LttTVs— Finančna uprava RS (@FinancnaUPR) January 21, 2022
Nekateri podjetniki račune pišejo tudi prek vezane knjige računov, ki mora biti potrjena na Fursu. V glavnem gre za podjetnike, ki ne izdajajo veliko računov in poslujejo z gotovino. Novost, da papirnih računov ni treba izdajati pa ne pomeni, da vezane knjige takšni podjetniki ne potrebujejo. Še vedno jo morajo imeti ter hraniti in izpolnjevati račune. Kot pri vseh ostalih, pa jih v papirni obliki ne bo treba izdati. Razen, če bo stranka tako želela.
Dejstvo je, da bo ob nakupu dražjih stvari (kot so na primer tehnični aparati, elektronske naprave ipd.) še vedno smiselno vzeti račun. Pri takšnih napravah se lahko namreč uveljavlja garancija. Še vedno pa lahko kupec račun »vzame« v elektronski ali pdf obliki. Zakon o varstvu potrošnikov sicer nikjer natančno ne zahteva predložitve računa pri uveljavljanju garancije. A vseeno mora kupec dokazati, da določen izdelek kupil pri točno določenem prodajalcu. In to je še vedno najlažje dokazati z računom, zato velja biti kot potrošnik na to pozoren posebej ob nakupih izdelkov z garancijo ali ob možnosti, da ima zdelek napako.
Bo digitalni račun s spremembami zaživel?
Glede na razvoj tehnologije je sicer mogoče pričakovati, da bodo sčasoma papirnate račune povsem nadomestili digitalni. Slovensko zagonsko podjetje Fin4Green je denimo razvilo aplikacijo noprintZ za prejem digitalnega računa. Pri trgovcih, ki omogočajo uporabo noprintZ, je proces enostaven, saj na blagajni preprosto pokažemo BAR-kodo, ki je zapisana v aplikaciji. Blagajnik jo poskenira in ko je račun izdan, se pojavi v aplikaciji na našem telefonu. Ker je prehod na digitalne račune na splošno daljši proces, aplikacija vsebuje tudi možnost slikanja tiskanih računov za namen shranjevanja.
Končno gremo po poti digitalnih družb in digitalizacijo računov na prodajnih mestih? https://t.co/ccNqRkclxq
— simon kolenc (@kolenc_gma) January 9, 2022
Tviteraši razdeljeni, skrbijo jih zlorabe
Precej je glede te tematike razdeljena tudi slovenska tviter scena. Precej tviterašev opozarja na to, da je brez računa veliko večja možnost za zlorabe. Spet drugi opozarjajo na starejše ljudi, ki jim je pregled računa ena izmed pomembnejših stvari v tednu. Nekateri pa so sprememb iskreno veseli.
No, men bojo vsi račun tiskal. Vsi. Brez pardona. In bojo plačal od mojega računa vse davke. https://t.co/8txuDzYbDN
— Nice Person-Not at all! (@NicePersonNot) January 19, 2022
Poslujemo samo z gotovino.
Brez računa.#politikasi
— Bojan Krajnc (@krajncb) January 21, 2022
Odprava tiskanja računov je v digitalni dobi okolju, kupcu in podjetnikom prijazna. Kdor račun želi ali rabi za garancijo ga bo prejel. Komur ukrep ni všeč, ker ima rad birokracijo naj voli Kul. https://t.co/iBE6ggyw5B
— Matej Lahovnik (@LahovnikMatej) January 21, 2022
Kako natakarju dokažem, da sem pred pol ure že plačal zapitek, če mi ni dal računa? @TVOdmevi
— Baldrick (@Baldrick_57) January 20, 2022
Najljubše delo mojega fotra ko pride iz nabave je, da se usede za mizo, dá pred sabo celo plahto računa, gre čez vsako postavko, jo odkljuka, če je vse ok in se zadovoljno nasmehne, ko je zadnja postavka na računu odkljukana. On bo račun vedno vzel. #sampovem
— Marli (@MarliMarkez) January 21, 2022
vsi uni, k vpijete, kako se bo goljufalo zdaj, mi pliz povejte, kdaj ste nazadnje pri obrtniku vzel račun, lp 🙂https://t.co/ZNrPEyGjE4
— petra sovdat (@petrasovdat) January 21, 2022
Zame je to zelo sprejemljivo, da se tiska račun le na zahtevo. #ecology
— Josef von Mlinaritz podpira galaktično vlado (@meteoriterain) January 21, 2022
Doslej je veljalo: Vklopi razum, zahtevaj račun!
Kaj bo pa zdaj po novem?
Izklopi razum in plačaj mačka v žaklju?
Sem tako bogat, da niti opazim ne, če me ogoljufajo z računom ali brez njega.
Potrebna bo večja previdnost. Če boš pozabil zahtevati račun, ne boš mogel uveljavljati kasnejših reklamacij in garancij.
Dvomim, da bo odslej odveden DDv v podobni višini kot doslej. Spomnim se, kako se je priliv v davčno izrazito povečal, ko so bili uvedene blagajne in računi.
Bomo videli.
Zdej se bodo pa še moji računi zbirali na enem mest?!!!
Da se bo dal še to vohlat in tudi zlorabit!
Uredništvo domovine, malo več pozornosti do slovenščine, prosim! Ne po angleško “ne rabi vzeti” (no need to take) računa , ampak po slovensko “ni treba vzeti” računa.
V našem pogovornem jeziku je polno besednih zvez, ki so dobesedni prevod iz nemščine, ki nam je bila stoletja drugi jezik.
Tudi “ne rabi vzeti” je tak dobesedni prevod iz nemščine.
Aha, privzete besedne zveze iz nemščine, ki jih je pri nas res polno, se zdijo Mefistu nesporne, ob tistih par balkanizmih pa vedno peni kot zmešan norec… 🙂
Debela_berta, naj te še ljubeznivo spomnim, da so nas po prvi svetovni vojni ljubljanski žabarji spravili z dunajskega parketa pod svinjske trgovce.
Odtod je pri nas tudi toliko turkizmov.
Jaz sploh ne vidim kje bi utegnil biti problem. Saj boš račun dobil, če ga boš hotel. Za tiste dnevne račune iz Merkatorja, Spara, Tuša itd. se tako in tako nisem zanimal preveč. Saj sem zraven, ko skenira. Praviloma so pristali med papirnatimi odpadki.
Roba za denar, z racunom ali brez sploh ni nikakrsen problem. Se naprej bo pralni stroj z racunom in sladoled brez racuna.
En velik problem so online nakupi, ker s tem kupec za vse vecne case registrira in sporoca neznano komu kdo je, kaj in kdaj kupuje, koliko denarja ima in se kopico drugih zadev. Po desetih letih se ve kdaj spite, kdaj jeste, kam hodite na dopust, s kom se druzite itd. Za svoj CV boste lahko kar Google vprasali in ta vam bo povedal stvari, ki se jih niti sami ne zavedate. Glede na to je racun v supermarketu srednji vek.
Za večje nakupe je logično, da zahtevaš račun, čeprav osebno še nisem doživel, da bi ga moral, za ostalo uporabljam spletne trgovine. Torej osebno, could not care less. Goljufi bodo vedno goljufali, z ali brez tega zakona.