Očetje iz društva Door izgubili status delovanja v javnem interesu. "Sistem otroke staršev iz ločitvenih postopkov meče v prepad"
POSLUŠAJ ČLANEK
V Portorožu je prejšnji petek potekala Šola družinskega prava in konferenca sodnikov Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP). Udeležence sta nagovorili tudi ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan in predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič.
Do izjav na konferenci je bilo kritično Društvo za otroke, očetovstvo in resnico (Door), ki se bori za vpeljavo zakonodaje t. i. sostarševstva in odpravo dolgih ločitvenih postopkov, s čimer naj bi omogočili enakopravnost pri pridobitvi skrbništva za otroke razvezanih staršev tako, da je skrbništvo po razvezi avtomatično skupno.
Door je konec aprila od ministrstva za delo prejel odločbo o odvzemu statusa nevladne organizacije (NVO) v javnem interesu, saj naj ne bi izpolnjeval pogojev, kot so kontinuirano izvajanje pomoči otrokom in staršem, partnerstvo v mednarodnih projektih ali periodično izdajanje strokovnih vsebin.
O diskriminaciji očetov pri vzdrževanju stikov z otroki smo že pisali: po podatkih iz leta 2018 naj bi bilo v primeru razvez 90 % skrbništev dodeljenih materam, te pa naj bi pogosto tudi omejevale očetove stike z otroki, denimo, kot navajajo, z izmišljenimi trditvami o nasilju.
Aprila 2019 je ESČP o skupinski tožbi slovenskega očeta z društvom Door razsodilo, da je v primeru šlo za pomanjkljivo delo Centra za socialno delo (CSD) in slovenskega sodišča, ki pritožniku nista omogočila stikov z njegovimi otroki.
Sodba je tako pokazala na nepravilnosti delovanja CSD na račun očetov, ki se znajdejo v bojih za skrbništvo in v dolgotrajnih ločitvenih postopkih, na katere opozarja Door.
Društvo Door je na dan portoroške konference na ministrico Švarc Pipan in direktorico Centra za izobraževanje v pravosodju Blanko Javorc Završek naslovilo e-dopis, v katerem so izpostavili, da je izobraževanje med slovenskimi poklicnimi udeleženci pomanjkljivo: potrebovali bi tudi priznane mednarodne strokovnjake, kajti »(b)rez dotoka sveže studenčnice stoječa voda postane nepitna«.
Društvo je letos soorganiziralo 2. konferenco o uravnoteženem starševstvu v Novem Sadu, ki se ga je udeležila vrsta mednarodno priznanih strokovnjakov različnih narodnosti.
Hkrati opozarjajo, da ustrezne rešitve ni moč pripraviti brez udeležbe staršev, in vlado vabijo k sodelovanju: »Starši, zbrani v Door, nismo ne prestopniki ne zločinci (…). Smo zgolj starši, ki se zavedamo pomembnosti sodnih odločitev za zdrav razvoj naših otrok!«
K sodelovanju z društvom naj bi konec januarja pozvala tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar, a zaenkrat še niso dobili odziva. Menijo, da se zaradi takšnega pristopa stanje v družinskih postopkih v Sloveniji ni izboljšalo vsaj od leta 2008, ko naj bi razvezni postopki trajali tudi 6 let in več.
Opozarjajo tudi na pogost pojav odtujitvenega sindroma (ang. PAS, Parental alienation syndrome) kot oblike psihičnega nasilja nad otrokom, ki naj bi imel ponavadi izvor pri staršu skrbniku.
V enem od aprilskih Dnevnikov so poročali, da društvu grozi izguba statusa NVO v javnem interesu. Na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so takrat preučevali poziv, naj se društvu omenjeni status odvzame, nekaj dni po tem pa so v Door prejeli odločbo o njegovem odvzemu.
RTV navaja, da je Door za status zaprosil leta 2020, a jih je tedanje Ministrstvo za delo zavrnilo zaradi neizpolnjevanja pogojev, leto in pol po tem pa jim je status podelilo. Minister za delo Luka Mesec je za RTV Slovenija ocenil, da je pri tem šlo za »eklatantno politično odločitev«.
»Predsednik ni član nobene politične stranke. V Door tudi ne preverjamo politične pripadnosti staršev, članov društva. Podporo za svoje vsebine iščemo pri vseh parlamentarnih strankah in tudi poslancih v Evropskem parlamentu,« odgovarjajo v Door.
Društvo vztraja, da izpolnjuje vse pogoje in da načina, obsega in vsebin dela niso spreminjali od pridobitve statusa. Dodajajo, da je prav poteza trenutnega ministrstva »eklatantno politična«. Na odločbo o odvzemu statusa so se pritožili, a od ministrstva niso prejeli odgovora.
V Dnevniku so poročali tudi o tem, da je Door leta 2021 sodeloval v programu izobraževanja za socialne delavce pri Socialni zbornici Slovenije. Ob tem so televizijci izpostavili, da »(v) oči bode podatek, da je bil predsednik društva v preteklosti dvakrat pravnomočno pogojno obsojen zaradi družinskega nasilja, čeprav v društvu pravijo, da so v prvi vrsti tistih, ki obsojajo družinsko nasilje«.
V Door odgovarjajo, da je navedba o dvakratni obsodbi predsednika društva »neresnična in neokusna ob dejstvu, da v Door ne poznamo niti enega primera, da bi katerokoli slovensko sodišče v ločitvenih postopkih obsodilo kakšno mater zaradi krive ovadbe«.
Predsednik Doora Iztok Ivančič je bil po navedbah društva za RTV res dvakrat obsojen, a je bila sodba iz leta 2008 izbrisana iz kazenske evidence, aktualna iz leta 2020 pa se nanaša na kaznivo dejanje zalezovanja. Ivančič zatrjuje, da je bil obsojen na podlagi lažne obtožbe nasilništva nad bivšo soprogo.
Mesec je za RTV komentiral, da »je to nesprejemljivo in da ljudje, ki so obsojeni zaradi družinskega nasilja, ne morejo poučevati drugih, kako naj se družinsko nasilje rešuje. Naj vsak najprej počisti pred svojim pragom.«
Door pa: »Če se ministru Mescu zdi sporno, da društvo staršev, ki opozarja na sistemski problem ločitvenih postopkov, vodi nekdo, ki je padel v kolesje tega sistema, je toliko bolj sporno, tudi nekredibilno, da ministrstvo za družino vodi človek, ki ni starš.«
Nekaj let nazaj se je odločanje o tej problematiki večinoma preneslo s CSD-jev na sodišča. Ministrica Švarc Pipan je na portoroški konferenci dejala, da je težava v izvajanju obstoječe zakonodaje, ki pa je ustrezna. Kot razlog je navedla tudi kronično pomanjkanje sodnih izvedencev, v Door pa ocenjujejo, da je to v naslednjih 5 letih nerešljiv problem in da se ministrica tega zaveda.
https://twitter.com/DrustvoDoor/status/1655128247363936256?s=20
Predstavnik Vrhovnega sodišča Matej Čujovič je izjavil, da problem dolgotrajnih postopkov ni povzročen z delom sodišč, temveč med drugim z željami strank, kar je po mnenju društva napačno.
Klakočar Zupančičeva je na konferenci spregovorila o dolžnosti spoštljive komunikacije kot mehanizmu preprečevanja nasilja in o tem, da bi morali biti sodniki in sodnice pogumni ter v prid otrokove dobrobiti skrajšati dolgotrajen postopek, ko je to potrebno. V Door so pristavili, da je iluzorno pričakovati, da bodo »sodnice kar naenkrat postale pogumne«.
Izjave na portoroški konferenci v Dnevnikovem prispevku po mnenju Door nakazujejo, da izboljšave sistema v naslednjih 5–10 letih niso na vidiku, četudi »otroke staršev, udeleženih v ločitvene postopke, dobesedno meče v prepad (…) odraščanja brez prisotnosti enega starša. Kasneje jih najdemo med veliko večino v statistiki mladostne delinkvence, kriminalitete in iskalcev psihiatrične pomoči.«
Do izjav na konferenci je bilo kritično Društvo za otroke, očetovstvo in resnico (Door), ki se bori za vpeljavo zakonodaje t. i. sostarševstva in odpravo dolgih ločitvenih postopkov, s čimer naj bi omogočili enakopravnost pri pridobitvi skrbništva za otroke razvezanih staršev tako, da je skrbništvo po razvezi avtomatično skupno.
Door je konec aprila od ministrstva za delo prejel odločbo o odvzemu statusa nevladne organizacije (NVO) v javnem interesu, saj naj ne bi izpolnjeval pogojev, kot so kontinuirano izvajanje pomoči otrokom in staršem, partnerstvo v mednarodnih projektih ali periodično izdajanje strokovnih vsebin.
O diskriminaciji očetov pri vzdrževanju stikov z otroki smo že pisali: po podatkih iz leta 2018 naj bi bilo v primeru razvez 90 % skrbništev dodeljenih materam, te pa naj bi pogosto tudi omejevale očetove stike z otroki, denimo, kot navajajo, z izmišljenimi trditvami o nasilju.
Aprila 2019 je ESČP o skupinski tožbi slovenskega očeta z društvom Door razsodilo, da je v primeru šlo za pomanjkljivo delo Centra za socialno delo (CSD) in slovenskega sodišča, ki pritožniku nista omogočila stikov z njegovimi otroki.
Sodba je tako pokazala na nepravilnosti delovanja CSD na račun očetov, ki se znajdejo v bojih za skrbništvo in v dolgotrajnih ločitvenih postopkih, na katere opozarja Door.
Odločevalci se ne odzivajo na pozive k sodelovanju
Društvo Door je na dan portoroške konference na ministrico Švarc Pipan in direktorico Centra za izobraževanje v pravosodju Blanko Javorc Završek naslovilo e-dopis, v katerem so izpostavili, da je izobraževanje med slovenskimi poklicnimi udeleženci pomanjkljivo: potrebovali bi tudi priznane mednarodne strokovnjake, kajti »(b)rez dotoka sveže studenčnice stoječa voda postane nepitna«.
Društvo je letos soorganiziralo 2. konferenco o uravnoteženem starševstvu v Novem Sadu, ki se ga je udeležila vrsta mednarodno priznanih strokovnjakov različnih narodnosti.
Hkrati opozarjajo, da ustrezne rešitve ni moč pripraviti brez udeležbe staršev, in vlado vabijo k sodelovanju: »Starši, zbrani v Door, nismo ne prestopniki ne zločinci (…). Smo zgolj starši, ki se zavedamo pomembnosti sodnih odločitev za zdrav razvoj naših otrok!«
K sodelovanju z društvom naj bi konec januarja pozvala tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar, a zaenkrat še niso dobili odziva. Menijo, da se zaradi takšnega pristopa stanje v družinskih postopkih v Sloveniji ni izboljšalo vsaj od leta 2008, ko naj bi razvezni postopki trajali tudi 6 let in več.
Opozarjajo tudi na pogost pojav odtujitvenega sindroma (ang. PAS, Parental alienation syndrome) kot oblike psihičnega nasilja nad otrokom, ki naj bi imel ponavadi izvor pri staršu skrbniku.
RTV in Mesec o društvu DOOR
V enem od aprilskih Dnevnikov so poročali, da društvu grozi izguba statusa NVO v javnem interesu. Na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so takrat preučevali poziv, naj se društvu omenjeni status odvzame, nekaj dni po tem pa so v Door prejeli odločbo o njegovem odvzemu.
RTV navaja, da je Door za status zaprosil leta 2020, a jih je tedanje Ministrstvo za delo zavrnilo zaradi neizpolnjevanja pogojev, leto in pol po tem pa jim je status podelilo. Minister za delo Luka Mesec je za RTV Slovenija ocenil, da je pri tem šlo za »eklatantno politično odločitev«.
»Predsednik ni član nobene politične stranke. V Door tudi ne preverjamo politične pripadnosti staršev, članov društva. Podporo za svoje vsebine iščemo pri vseh parlamentarnih strankah in tudi poslancih v Evropskem parlamentu,« odgovarjajo v Door.
Društvo vztraja, da izpolnjuje vse pogoje in da načina, obsega in vsebin dela niso spreminjali od pridobitve statusa. Dodajajo, da je prav poteza trenutnega ministrstva »eklatantno politična«. Na odločbo o odvzemu statusa so se pritožili, a od ministrstva niso prejeli odgovora.
V Dnevniku so poročali tudi o tem, da je Door leta 2021 sodeloval v programu izobraževanja za socialne delavce pri Socialni zbornici Slovenije. Ob tem so televizijci izpostavili, da »(v) oči bode podatek, da je bil predsednik društva v preteklosti dvakrat pravnomočno pogojno obsojen zaradi družinskega nasilja, čeprav v društvu pravijo, da so v prvi vrsti tistih, ki obsojajo družinsko nasilje«.
V Door odgovarjajo, da je navedba o dvakratni obsodbi predsednika društva »neresnična in neokusna ob dejstvu, da v Door ne poznamo niti enega primera, da bi katerokoli slovensko sodišče v ločitvenih postopkih obsodilo kakšno mater zaradi krive ovadbe«.
Predsednik Doora Iztok Ivančič je bil po navedbah društva za RTV res dvakrat obsojen, a je bila sodba iz leta 2008 izbrisana iz kazenske evidence, aktualna iz leta 2020 pa se nanaša na kaznivo dejanje zalezovanja. Ivančič zatrjuje, da je bil obsojen na podlagi lažne obtožbe nasilništva nad bivšo soprogo.
Mesec je za RTV komentiral, da »je to nesprejemljivo in da ljudje, ki so obsojeni zaradi družinskega nasilja, ne morejo poučevati drugih, kako naj se družinsko nasilje rešuje. Naj vsak najprej počisti pred svojim pragom.«
Door pa: »Če se ministru Mescu zdi sporno, da društvo staršev, ki opozarja na sistemski problem ločitvenih postopkov, vodi nekdo, ki je padel v kolesje tega sistema, je toliko bolj sporno, tudi nekredibilno, da ministrstvo za družino vodi človek, ki ni starš.«
Nobenega upanja, da bo kmalu prišlo do izboljšave sistema, ki otroke meče v prepad
Nekaj let nazaj se je odločanje o tej problematiki večinoma preneslo s CSD-jev na sodišča. Ministrica Švarc Pipan je na portoroški konferenci dejala, da je težava v izvajanju obstoječe zakonodaje, ki pa je ustrezna. Kot razlog je navedla tudi kronično pomanjkanje sodnih izvedencev, v Door pa ocenjujejo, da je to v naslednjih 5 letih nerešljiv problem in da se ministrica tega zaveda.
https://twitter.com/DrustvoDoor/status/1655128247363936256?s=20
Predstavnik Vrhovnega sodišča Matej Čujovič je izjavil, da problem dolgotrajnih postopkov ni povzročen z delom sodišč, temveč med drugim z željami strank, kar je po mnenju društva napačno.
Klakočar Zupančičeva je na konferenci spregovorila o dolžnosti spoštljive komunikacije kot mehanizmu preprečevanja nasilja in o tem, da bi morali biti sodniki in sodnice pogumni ter v prid otrokove dobrobiti skrajšati dolgotrajen postopek, ko je to potrebno. V Door so pristavili, da je iluzorno pričakovati, da bodo »sodnice kar naenkrat postale pogumne«.
Izjave na portoroški konferenci v Dnevnikovem prispevku po mnenju Door nakazujejo, da izboljšave sistema v naslednjih 5–10 letih niso na vidiku, četudi »otroke staršev, udeleženih v ločitvene postopke, dobesedno meče v prepad (…) odraščanja brez prisotnosti enega starša. Kasneje jih najdemo med veliko večino v statistiki mladostne delinkvence, kriminalitete in iskalcev psihiatrične pomoči.«
Povezani članki
Zadnje objave
Preobrat na listi Svobode, Merlo odpadel, namesto njega Leben, na vrh Joveva
25. 4. 2024 ob 6:00
Zakaj se čakalne dobe v zdravstvu še vedno podaljšujejo?
24. 4. 2024 ob 16:30
"Stanje zdravstva je katastrofalno", vlada pa le opazuje
24. 4. 2024 ob 13:23
Na Dars-u odslovili AMZS pri poslu odvoza vozil z avtocest in hitrih cest
24. 4. 2024 ob 12:33
V študentskem naselju pozivi k ubijanju Judov
24. 4. 2024 ob 12:15
Strah v Bruslju: TikTok ogroža duševno zdravje?
24. 4. 2024 ob 9:34
Ekskluzivno za naročnike
Slovenska policija zatajila ob napovedi strelskega napada
22. 4. 2024 ob 16:50
Odilo Globočnik – nacistični zločinec slovenskih korenin
21. 4. 2024 ob 17:30
Prihajajoči dogodki
Video objave
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Odmev tedna: Prišel, videl in komaj zmagal
19. 4. 2024 ob 20:10
Izbor urednika
Na Dars-u odslovili AMZS pri poslu odvoza vozil z avtocest in hitrih cest
24. 4. 2024 ob 12:33
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Pravna država: če imaš 40 poslancev, še ne pomeni, da imaš absolutno oblast
19. 4. 2024 ob 6:00
3 komentarjev
Thor
Moški, ki si ne želijo doživeti opisanega, bi se morali v nekaterih stvareh bolj zgledovati po svojih očetih, dedkih, pradedkih. Moški je bil lastnik svojega bivališča. Veljalo je, najprej štal'ca, potem krav'ca. Če je ženska odšla, je odšla praznih rok. Poročil se je mlad, poročil je mlado, otroci so si sledili en za drugim. Po tretjem, četrtem, petem ali sedmem, kar je bilo pred 100 leti povprečje, najbrž vsakega mine, da bi se sam ukvarjal z njimi. Delo je razdeljeno. Moški je glava družine, ženska srce. Moški vzgaja sinove, ženska hčere. Moški gre zjutraj k maši in pri mizi moli naprej. Posledično sodišča niso bila zapakirana s feministkami.
Strelec
Idealno za otroka je,da se imata starša rada in pustita drug drugemu,da opravita svojo nalogo pri vzgoji otrok.V teh časih,ko je moderno razbijanje tradicionalne družine je to zelo težko.Pri ločitvah,kjer so očetu stiki prepovedani ali zelo omejeni pa je praktično nemogoče,da mati vzgoji otroka v odgovorno odraslo osebo.Statistika nam pove kruto realnost kam to pelje.
Andrej Muren
Od obeh omenjenih babur ni mogoče pričakovati kaj dobrega in poštenega.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.