Očetje in sinovi: začetek konca dinastije Janković

Vir: www.pozitivnaslovenija.si
Prišel je čas, po dolgih letih potrpežljivega čakanja, da je globoka država slednjič dvignila roke nad svojim varovancem in prvoborcem Zoranom Jankovićem. To se zdi, pa ne zaradi dveh novih obtožnic in zaradi medijskega seciranja dinastije Janković na nacionalni televiziji. To sklepamo zaradi samega Jankovića, ki je pokazal svojo ranljivost. Saj ne, da bi kritiziral Tarčo. Oddaja je bila odlična, pravi zgled novinarskega poročanja. Le da je prišla desetletje prepozno.

Če pes čuvaj na nepridiprava začne lajati šele, ko ta že uspešno pobegne z nagrabljenim blagom, svoje naloge ni opravil. A v primeru slovenskih medijev, na čelu z najbolj ugledno nacionalno TVS, je pes čuvaj ob prihodu vsiljivca na vrt pred hišo veselo mahal z repom in cvilil od zadovoljstva. Vsi se namreč spomnimo, kakšne hvalospeve so mu mediji in mnenjski voditelji peli ob procesiji uglednih osebnosti, ki so ponižno prosili ljubljanskega župana, naj vstopi v parlamentarno politiko. Zato je treba glasno povedati, da so za očitana kriminalna dejanja korupcije družine Janković soodgovorni tisti, ki so ga na tej poti hvalili in spodbujali.
Zato je treba glasno povedati, da so za očitana kriminalna dejanja korupcije družine Janković soodgovorni tisti, ki so ga na tej poti hvalili in spodbujali.

Na prvem mestu glavni mediji, na drugem pa člani procesije, za katere je prav, da jih poimensko naštejemo: Jože Mermal, Žiga Debeljak, Miran Goslar, Ranko Novak, Rajko Kenda, Igor Arih, Milan Kučan, Janez Stanovnik, France Bučar, Jože Mencinger, Mateja Kožuh Novak, Renata Brunskole, Branko Djurič - Đuro, Matjaž Kmecl, Magnifico, Zoran Predin, Mojmir Sepe, Jerca Mrzel, Iztok Čop, Svetlana Makarovič, Ana Nuša Kerševan, Lojze Ude, Marko Bulc, Herman Rigelnik, Franjo Bobinac in Vesna V. Godina. Vsi ti bi se danes morali slovenski javnosti opravičiti, ker so sokrivi za vzpon Zorana Jankovića. Gre za intelektualce, zato ne morejo kar reči, da so “mislili” da gre za uspešnega podjetnika in župana, ki je kasneje izdal njihovo zaupanje. O aroganci, nesposobnosti in koruptivnosti se je namreč že leta pred procesijo prelilo ogromno črnila.

Janković je pokazal, da je ranljiv. Dr. Alešu Štrancarju, ki ga je na televiziji označil za neuspešnega podjetnika in neuspešnega politika z dvema maminima sinčkoma, je napisal užaljeno pismo. V njem je pokazala, da je ranljiv, saj so ga besede o neuspešnosti prizadele. Pred leti se ga kaj takega ne bi dotaknilo. Doslej se je namreč na vse kritike, vključno s tistimi, ki so prihajale iz Murgel, požvižgal. Pismo je v javnost prišlo z magistrata, ne s strani dr. Štrancarja. To kaže, da ima Janković v svoji neposredni bližini žvižgača. Le-teh je sicer na levici v vsej zgodovini bilo izredno malo in praviloma so se pojavili šele, ko so bili malo pred smrtjo in jim nihče več ni mogel škoditi. Žvižgač na magistratu je zato indic županove ranljivosti. Skupaj s Tarčo pa kažeta, da je vsaj nekaj pomembnih stricev iz ozadja od Zokija dvignilo roke.
Žvižgač na magistratu je zato indic županove ranljivosti. Skupaj s Tarčo pa kažeta, da je vsaj nekaj pomembnih stricev iz ozadja od Zokija dvignilo roke.

V pismu vidimo, da je Jankovića zelo zbodel izraz "mamina sinčka". Prav to pa potrjuje, da oče Janković v kritiki sluti resnico. Ni treba študirati psihologije, da v njihovi družinski vzgoji zunanji opazovalec opazi veliko razvajenost. Streznitev staršev, da razvajenost opazijo, pride velikokrat prepozno. Janković tega ob kupovanju mature za svojega sina verjetno še ni opazil, vsekakor pa ni ukrepal. Danes pa je to očitno opazil, a je za reakcijo prepozno. Jezen je, da razvajena sinova pri nečednostih nista bila bolj pazljiva, ne pa na sama kriminalna dejanja, pri katerih je sodeloval tudi sam. To vsaj lahko sklepamo glede na Tarčo.

Štrancar je Jankoviću odgovoril in zaradi žvižgača je tudi to pismo prišlo v javnost. Štrancar, ki ima eno ženo, dve hčeri in tri sinove, je zapisal nekaj zelo pomenljivega. Kar se splača ponoviti in večkrat prebrati.

“Ko bomo umrli, bomo s seboj odnesli le svoje grehe, in čisto nič drugega. In Bog bo sodil, pred tem nas ne bosta ubranila nobena politika ali farizejstvo. Sodil pa nas bo tudi po tem, kako smo vzgajali svoje potomce in tudi za del njihovih grehov bomo odgovarjali starši.”

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike